Ljubljana, 18. junij 2009 - Danes je na nadaljevanju 7. redne seje DZ RS poslanec in predsednik SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Magna Charta Universitatum. Verjetno smo že vsi slišali zanjo. Podpisali so jo rektorji evropskih univerz, štiri leta pred dokončno odpravo meja med deželami Evropske unije. V obetih razširjenega sodelovanja vseh evropskih narodov in v prepričanju, da se morajo ljudstva in države bolj kot kdajkoli zavedati vloge, ki jo bodo imele univerze v spreminjajoči se in vse bolj internacionalizirani družbi.
V tretjem temeljnem načelu omenjene listine je zapisano, da je svoboda raziskovanja, poučevanja in oblikovanja temeljno načelo univerzitetnega življenja in da morajo zato vlade in univerze, vsaka v okviru svojih pristojnosti, zagotoviti spoštovanje te temeljne zahteve.
Svoboda raziskovanja, poučevanja in oblikovanja. Akademska svoboda torej. In ta svoboda mora biti dostopna univerzi sami in posameznikom, zlasti učiteljem, raziskovalcem in študentom, ki to ustanovo sestavljajo. Točno to je ob 20. obletnici izdaje Magne Charte Universitatum, v Bologni povedal tudi dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije
In kako je z akademsko svobodo pri nas doma? Nenehno se govori o mobilnosti študentov in univerzitetnih profesorjev. Ampak le o čezmejni mobilnosti. Bog ne daj, da bi govorili in celo podpirali mobilnost univerzitetnih profesorjev oziroma predavateljev znotraj lastne države. Ne, to enostavno ne pritiče našemu slovenskemu značaju. Obstoječe slovenske univerze se raje zapirajo, postavljajo svojemu kadru raznorazne konkurenčne klavzule in jim prepovedujejo sodelovanje z ostalimi ustanovami. Zakaj že? Bi bilo tako hudo narobe, da nek doktor znanosti, zaposlen na neki fakulteti Univerze v Ljubljani, posreduje svoja znanja in dognanja tudi študentom na neki fakulteti v Murski Soboti denimo?
Po našem mnenju bi bilo to celo dobrodošlo.
Slovenija je majhna država in ta nenehna želja po centralizaciji zelo pustoši naše regije. Z ustanovitvijo pokrajin bi lahko to pustošenje preprečili, pa do tega žal ne pride. Ni interesa. Nekateri pač prisegajo na centralizacijo države. Zagotavljam pa vam, da študentom denimo iz okolice Ilirske Bistrice, Krškega, Slovenj Gradca ali pa Lendave nič kaj ne diši ta vaša centralizacija. Mnogo jih je, ki bi veliko raje ostali in študirali v svojem okolju, v svoji regiji in kasneje tam iskali tudi svoje zaposlitvene priložnosti.
Zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo ustanavljanje visokošolskih zavodov po vseh slovenskih regijah, kjer je za to interes in kjer so za to realne možnosti in potrebe. Nikakor ne pristajamo na omejevanje, ki bi se uvedlo s predlagano novelo Zakona o visokem šolstvu. Seveda mora biti za ustanovitev visokošolskih zavodov, kjerkoli že so locirani, zadoščeno vsem strogim kriterijem in pravilom. Nekakšnih "amaterskih" višjih in visokih šol, kjer bi bili študentje poskusni zajčki ali pa morda sredstvo za črpanje evropskih sredstev, si zagotovo ne želimo. Tukaj nastopi Ministrstvo za visoko šolstvo, ki zagotovo mora postaviti stroga pravila, ne more si pa privoščiti diskrecijske pravice in odločati o ustanovitvi nekega visokošolskega zavoda na podlagi političnih predsodkov.
V Sloveniji se zadnje čase veliko govori tudi o medkulturnem dialogu. V Poslanski skupini SLS vedno podpiramo dialog, kajti le tako lahko pridemo do boljših rešitev določene problematike. Zanimivo se nam zdi, da med univerzami pa kar ne more priti do dialoga. In med univerzitetnimi profesorji, ki bi pač pripadali denimo Univerzi na Gorenjskem ali Univerzi na Dolenjskem, kar nekako ni videti možnosti za sodelovanje. Zakaj takšno izključevanje? Zakaj toliko nekih konkurenčnih klavzul, ko pa konec koncev govorimo o znanju, izobraževanju, o produkciji in reprodukciji znanja torej. Zakaj nekakšno ustvarjanje elit? Zakaj se je denimo nekdo, ki je diplomiral na Univerzi v Mariboru, dolga leta počutil nekako manjvreden od tistega, ki je diplomiral na Univerzi v Ljubljani? Danes to ni več prisotno v takšni meri, ker so se pojavile druge univerze in sedaj je diploma tistega, ki je diplomiral v Mariboru, bojda na višjem nivoju kot diploma nekoga, ki je diplomiral v Novi Gorici. Kam to vodi? Zakaj je temu tako?
Morda zato, ker dejansko niso postavljeni dobri kriteriji, ki bi jim ob ustanoviti oziroma ob pridobljeni akreditaciji morali zadostiti vsi visokošolski zavodi. Če bi bili določeni jasni in strokovni kriteriji, potem ne bi mogli imeti manj in več vrednih univerz.
V Poslanski skupini SLS torej ne pristajamo na omejevanje akademske svobode in zagotovo ne pristajamo na centralizacijo države tudi v smislu ustanavljanja univerzitetnih središč. Ministrstvu za visoko šolstvo predlagamo, da naj namesto političnih posegov v akademsko svobodo raje dobro prevetri pogoje in kriterije za ustanavljanje novih visokošolskih zavodov in postavi jasna pravila. Predvsem pa, da naj pri svojem delu ne pozabi na temeljna načela Magne Charte Universitatum.
Na srce vam polagam le še to_ bolje bo, da priznate, da ste s tem predlogom zakona naredili napako, mi pa vam jo bomo odpustili in vam dali še eno priložnost, da pripravite boljše besedilo zakona.