Na 8. redni seji DZ RS je vodja Poslanske skupine SLS Jakob Presečnik predstavil naslednje stališče Poslanske skupine SLS_
Poslanci Slovenske ljudske stranke podpiramo predlog zakona in predvsem njegov poglavitni namen, to je ohranitev domače in umetnostne obrti v Sloveniji ter zagotavljanje pogojev za njen razvoj. Temu v prid vidimo več razlogov, ki nas navajajo k temu, da podpiramo ta predlog zakona.
Zaradi zgodovinskih razlogov in pomembnosti tako imenovanega malega gospodarstva za zaposlovanje in zagotavljanje dohodkov in opravljanje nujnih storitev smo v Slovenski ljudski stranki prepričani, da bi morali pri nas več pozornosti nameniti ohranjanju in razvijanju teh dejavnosti, zato smo pred leti predlagali posebno ministrstvo za malo gospodarstvo, ki pa je obstajalo žal samo en mandat.
Mala in srednja podjetja potrebujejo posebno spodbudno poslovno okolje, še posebej pa to velja za obrtni način dela v tekmi na trgu, kjer zmagujejo multinacionalke. Država mora skrbeti in podpirati mala in obrtna podjetja, da bodo preživela. Premalo se zavedamo, da v Sloveniji ni samo 5 ali 7 velikih podjetij, temveč enakovredno zagotavljajo delovna mesta in davke mala in srednja podjetja. Predvsem moramo domačo in umetnostno obrt zaščititi kot narodno vrednoto in kulturno dediščino, pa naj si bodo to lončarski izdelki iz Filovcev v Prekmurju, idrijska čipka, slamnikarstvo v Svetem Juriju, ribniška suha roba, belokranjske pisanice, tesarstvo, mizarstvo, sodarstvo, medičarstvo, pletarstvo, oglarstvo, kolarstvo ali kovaštvo, ki je v izumiranju in podobno. Domača in umetnostna obrt je neločljiv del našega narodnega in kulturnega bogastva in tradicije na Slovenskem, s katero so si prebivalci izdelovali potrebščine, orodje ali posodo za vsakdanjo rabo ali pa zaslužili dodatna sredstva za vzdrževanje svojih družin. Lahko bi rekli, da je v preteklosti ta dejavnost živela v vsaki slovenski hiši. Trenutni podatki pa kažejo, da je v Sloveniji le še 306 vrst domače in umetnostne obrti. Marsikatera značilnost in kulturna posebnost bi izginila v pozabo, če je ne bi ohranjale pridne roke obrtnikov. Poleg tega je ta obrt nepogrešljiva spremljevalka turistične ponudbe in popestritev ponudbe spominkov, ki jih v Sloveniji še vedno ne znamo ponuditi in prodati v dovoljšni meri. Pri tem pa ne smemo dovoliti, da bi zgolj zaradi komercialnih učinkov in večjega zaslužka pristajali na slabe izdelke, ki včasih žal tudi že mejijo na kič.
Če želimo, da bodo izdelki domače in umetnostne obrti ohranili tradicijo in hkrati kvaliteto, moramo izdelovalce spodbujati, da bodo izdelki oblikovalsko in estetsko dovršeni ter da bodo pri tem sledili svetovnim trendom izdelovanja v smeri uporabnosti, ne več le v okrasne namene. S tem, ko bi umetnostno in domačo obrt izenačili s samostojnimi kulturnimi delavci, bi dosegli prav to. Spodbujali bi k estetski in kvalitetni izdelavi izdelkov in k ohranjanju te dejavnosti. Hkrati bi samozaposlenim olajšali poslovanje in pomagali pri izobraževanju in izdelovanju v skladu s kriteriji pristojne komisije pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Predvsem pa vidimo v Poslanski skupini SLS domačo in umetnostno obrt kot možnost za nova kvalitetna in kreativna delovna mesta, ki bodo pritegnila tudi mlade, če bodo imeli pravico do plačila socialnega zavarovanja iz proračuna. Znano je, da ročno delo, ki je v domači in umetnostni obrti prevladujoče, ni zanimivo za mlade, saj zaslužek praviloma ni velik. S tem, ko bi država omogočila plačilo socialnega in zdravstvenega zavarovanja enako kot za primerljive dejavnosti, kot so samozaposleni v kulturi, bi gotovo spodbudila večje zanimanje za nadaljevanje te obrti in samozaposlovanje v tej dejavnosti ter s tem ohranjanje tradicije in narodnega bogastva.
Zakon je po našem mnenju dovolj dobra podlaga za nadaljnjo obravnavo in ga bomo poslanci Slovenske ljudske stranke tudi podprli.
