Ljubljana, 16. julij 2009 - Danes je na 11. izredni seji DZ RS namestnik vodje Poslanske skupine SLS in predsednik SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede rebalansa Proračuna Republike Slovenije za leto 2009, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Državni proračun za leto 2009 je bil pripravljen in sprejet leta 2007. Do danes je večkrat po malo prišlo do ogromnih odstopanj glede večine makroekonomskih kazalnikov za leto 2009. Naj jih izpostavim le nekaj.

V prvem četrtletju se je gospodarska kriza v Sloveniji še poglobila, saj se je BDP glede na zadnje četrtletje lani realno znižal za 6,4 %, v primerjavi s prvim četrtletjem pa je bil nižji kar za 8,5 %.

Poslabšujejo se tudi kazalniki na trgu dela, kjer se število delovno aktivnih zmanjšuje, še naprej pa povečuje število registriranih brezposelnih, katerih je bilo v juniju že 86.481 oziroma je stopnja znašala 8,8 %.

Kreditna aktivnost domačih bank po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj ostaja skromna, saj so banke v prvih petih mesecih letos odobrile kredite v višini dobre četrtine vrednosti iz enakega obdobja lani. Spoštovani! To so podatki UMAR-ja. Pol leta se že ukvarjamo z bančnim sistemom in z likvidnostno krizo slovenskega gospodarstva. Največ kriznih ukrepov je bilo namenjeno ravno sprostitvi kreditnega krča. In kaj smo dosegli? Statistično ugotovljeno - nič kaj omembe vrednega. Ob teh dejstvih lahko damo prav tistim, recimo Gospodarski zbornici Slovenije, ki trdijo, da so dosedanji vladni ukrepi neučinkoviti. Žal. Po podatkih UMAR-ja so podjetja kredite celo neto odplačevala!! ... Kaj to pomeni? To pomeni ne le, da ni učinkov polletnega kriznega ukvarjanja z bančnim sistemom, ampak smo dosegli, skoraj lahko rečemo, kontra učinek. Namesto da bi se likvidnostna sredstva sprostila in bi kreditni krč popustil, podjetja celo neto znižujejo dolg do slovenskih bank. Če to drži, spoštovani predsednik vlade, je nekaj hudo hudo narobe!!! Kdo komu torej premošča likvidnostne težave? Banke podjetjem ali obratno?

Ključna razloga za padec DBP-ja v omenjeni višini sta dva_ upad izvozne aktivnosti za 21 % ter upad investicijske aktivnosti za 23,6 %. Vsi dobro vemo, da na prvi razlog težko kakorkoli direktno vplivamo. Naš izvoz je pač odvisen od gospodarske klime in potrošnje v državah, kamor največ izvažamo. Torej se bo povečeval, ko se bo gospodarska klima v evropskem merilu stabilizirala, razen če posamezna podjetja z iskanjem novih trgov ne bodo sama kaj storila na tem področju.

Po drugi strani pa na investicijsko aktivnost lahko vplivamo. In sicer preko investicij javnega sektorja in investicij zasebnega sektorja. V obrazložitvi proračuna zasledimo oceno, da se investicijska naravnanost proračuna, kljub varčevalnim ukrepom, še vedno kaže iz tega predloga rebalansa. V odgovoru na moje poslansko vprašanje ste, spoštovani predsednik vlade, povedali, da vlada za gospodarstvo namenja 552 milijonov evrov, kar je dvakrat več, kot je bilo predvideno z osnovnim proračunom. Dodatnih 106 milijonov se namenja za znanost in tehnološki razvoj, dodatnih 118 milijonov za izobraževanje in prenos znanja. Skupno po vaših besedah 24 % več sredstev, kot jih je bilo realiziranih v lanskem letu, kar dejansko je pozitiven prispevek k oživljanju gospodarske rasti in to je vsekakor dobro.

Ob tej priliki bi ponovno opozoril na stališče UMAR-ja v Ažurirani jesenski napovedi gospodarskih gibanj v delu, ki ocenjuje učinke ukrepov ekonomskih politik za blaženje posledic finančne krize na gospodarska gibanja in pravi_ "Ob tem velja poudariti, da ima povečevanje izdatkov v majhnih odprtih ekonomijah, kakršna je Slovenija, zaradi manjšega fiskalnega multiplikatorja relativno omejen domet, medtem ko večji izdatki povečujejo javnofinančni primanjkljaj in s tem javni dolg ne glede na velikost ekonomije_ torej za enako povečanje javnega dolga v majhnih ekonomijah pride do manjše spodbude v ekonomiji. Povečanje javnega dolga pa povečuje tveganje in rizične premije, kar lahko povzroči, da se percepcija Slovenije med udeleženci na finančnem trgu poslabša oz. je relativno slabša, kot to velja za druge države evrskega območja."

Ocenjujemo, da smo ob 1,8 milijarde oz. 5 % primanjkljaju nevarno blizu te meje, če je nismo že celo prestopili. V svojem odgovoru na moje poslansko vprašanje ste tudi dejali, da so s takšnim primanjkljajem javne finance še vedno vzdržne in dolg ne bo šel čez mejo sprejemljivega. Magnetogram beleži tudi vaše zagotovilo, da današnjih problemov ne bomo prenašali na pleča naslednjih generacij. V Slovenski ljudski stranki upamo, da bo temu res tako.

Torej lahko ugotovimo, da so investicije javnega sektorja dosegle nevarno visoko mejo glede na dane okoliščine. Maksimum, če hočete. Preostane nam torej le še razmišljanje o tem, kako spodbuditi investicije zasebnega sektorja. Investicije, ki bodo zagnale slovensko gospodarstvo in na daljši rok zagotovile večjo gospodarsko produktivnost. To pa je področje, kjer je po našem mnenju bilo premalo storjenega. Kot sem že prej dejal, je bila večina ukrepov namenjena bančnemu sistemu in kot ugotavljamo, ne kažejo najboljših učinkov. Ukrepi, ki pa so bili namenjeni gospodarstvu, pa so žal usmerjeni, tako rečeno, le v gašenje požara, ne pa v smer spodbuditve gospodarske aktivnosti. Prvi in edini ukrep, ki gre v to smer, je ukrep jamstvene sheme za kredite, namenjene gospodarstvu. Vendar tudi tu ne gre tako, kot bi si želeli. Po nekaterih podatkih je in bo namreč večina teh sredstev namenjena za reprogramiranje obstoječih kreditov in ne za nove kredite oz. investicije.

Kaj torej lahko naredimo? NUJNO potrebno je slovenskemu gospodarstvu dati spodbudo, da se bo pričelo z investicijami oz. se bo investicijsko aktivnost spodbudilo. Samo te namreč po našem mnenju v tem trenutku lahko preobrnejo tok dogodkov, kakršen je. V Poslanski skupini SLS smo zato pripravili predlog dopolnitev zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bo dal začasno spodbudo vsem vrstam investicij, zato da se to kolo ponovno začne vrteti. Javne investicije so v danih okoliščinah torej dosegle svoj maksimum. Nadaljnje večanje investicij lahko pričakujemo le s strani zasebnega sektorja ob seveda ustrezni začetni spodbudi.

Še zadnje področje, ki bi se ga v tem uvodnem nastopu v zvezi s sprejemanjem rebalansa rad dotaknil. Javna uprava mora deliti usodo slovenskega gospodarstva, pa naj nam bo to všeč ali ne. Grozljiva je ugotovitev, da se pravzaprav izdatki za blago in storitve, torej javna poraba, iz rebalansa v rebalans povečujejo. Če odštejemo sredstva, ki so bila odvzeta ministrstvu za obrambo za namen oboroževanja, hitro ugotovimo, da se neto poraba javne uprave povečuje. Po eni strani bomo slovensko vojsko spravili na kolena, javni sektor pa se obnaša, kot da živi v drugem času na drugem svetu. O številkah, s katerimi bom podkrepil to moje izvajanje, pa v nadaljevanju, ko se bom oglasil v svojem imenu. To je po našem prepričanju nedopustno in neodgovorno. Spoštovani predsednik vlade, v svojem odgovoru v ponedeljek ste mi dejali, da se z zniževanjem stroškov javne uprave ukvarjate zelo resno že od začetka februarja letos, ko ste sprejeli izhodišča za varčevalne ukrepe, katerih je do sedaj sprejetih 46. Žal, razen vas oz. vašega kabineta, ministrstva za obrambo in ministrstva za javno upravo očitno teh ukrepov nihče ne jemlje resno. Kdo je tukaj šef, bi dejal moj poslanski kolega Gvido Kres.

Torej v Poslanski skupini SLS menimo in smo prepričani, da bi bilo možno na področju varčevanja oz. javne porabe storiti mnogo več. Najmanj, kar bi s tem pokazali, bi bilo določeno spoštovanje in odgovornost do naših državljank in državljanov, ki po večini delijo trdo in hudo usodo slovenskega gospodarstva. Več pa, kot rečeno, v naših individualnih razmišljanjih o tem rebalansu, ki se nahaja pred nami.