Ljubljana, 15. julij 2009 - Danes je na nadaljevanju 8. redne seje DZ RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009-2015, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Ob obravnavanju tako pomembnih tem, kot sta zaščita in reševanje, se pokaže realna potreba po uvedbi pokrajin v naši državi. V samem gradivu je jasno opozorjeno, da bi lažje usklajevali vse dejavnosti tega sistema na regijski oziroma pokrajinski ravni. Zaradi razpršenosti in velikega števila občin bo težko izpeljati racionalizacijo in obdržati enako raven varnosti in zaščite. Še kako na mestu je v tem primeru pregovor ura zamujena, ne vrne se nobena. Če bi pravočasno ustanovili pokrajine, bi poleg uspešnega črpanja evropskih sredstev lahko bolj učinkovito in racionalno izvajali številne zadeve širšega pomena v naši državi, kamor sodi tudi koordiniranje pomembnega sistema v okviru nacionalne varnosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prejšnjem mandatu je bila idealna priložnost in lahko bi pravočasno uvedli pokrajine. Ponovno moramo poudariti, da je naš minister dr. Ivan Žagar s sodelavci strokovno pripravil vso potrebno zakonodajo in rešitve, prenos kadrov, nalog in sredstev za zagon pokrajin. Predlagamo, da se s tem projektom pospešeno nadaljuje, osnovo imate, ali, če hočete, imamo dobro, odlično, in mi v Slovenski ljudski stranki smo na voljo. Kajti varnost državljanov in njihovega premoženja morajo biti zagotovljena stalno in učinkovito. Zato poslanci Slovenske ljudske stranke izrekamo iskreno zahvalo članom civilne zaščite; gasilcem in drugim reševalcem, ki nesebično in prizadevno pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, čeprav njihov status prostovoljcev trenutno ni ustrezno urejen. V zadnjih letih je sicer potekal proces prenove in posodobitve na normativni in organizacijski ravni. Vse te rešitve pa je treba v naslednjem obdobju uresničiti in uveljaviti tudi v praksi. Strinjamo se z ugotovitvami, da je premalo narejeno na učinkoviti preventivi. Predvsem je nujno ukrepati pri upravljanju voda. Nujno je ažurirati načrte za zagotavljanje protipoplavne varnosti, kar se kaže v katastrofalnih posledicah ob vse bolj pogostih ujmah.
Glede na neenakomerno razvitost regij ter na stanje v kmetijstvu trenutno ne vidimo možnosti, da bi ukrepanje na področju kmetijstva in varstva kulturne dediščine prepuščali zgolj posameznikom in posameznim občinam. Zaščito tako pomembnega narodnega bogastva moramo urejati na državni ravni. Še bolj učinkoviti pa bi bili na ravni pokrajin, če bi jih imeli.
Glede statusa prostovoljstva v Poslanski skupini SLS menimo, da je treba nujno sprejeti ureditev, ki bo stimulirala delodajalce, da bodo dovolili svojim delavcem opravljati humano in prostovoljno delo. Nerazumljivo se mi zdi, da celo vodstva komunale ovirajo takšno prostovoljstvo. Najbolj ogroženo je delo prostovoljcev gasilcev. Uspešno deluje sistem opazovanja, alarmiranja in obveščanja v okviru 13 centrov za obveščanje na dobro znani številki 112. Še vedno pa je večina sil za zaščito, reševanje in pomoč na plečih lokalnih skupnosti. Pri tem je nujno razbremeniti občine. Država ima za urejanje zgled v uspešnih javnih in specializiranih reševalnih službah, kot so slovenska gorska, jamarska ter podvodna reševalna služba. Zaradi vpliva podnebnih sprememb in posledično številnejših naravnih nesreč mora sistem civilne zaščite in reševanja uspešno delovati tudi v prihodnje in sloneti predvsem na prostovoljstvu. Kljub temu pa so potrebni kvalitetna oprema, pogoji za delo in stalno usposabljanje. Tudi vključevanje vojske pri reševanju naravnih nesreč je treba rešiti sistemsko, saj mora ustrezno opremo, ki lahko prispeva k učinkovitejšemu reševanju oziroma ima ustrezno opremo, ki pri tem učinkovito pomaga.
Poleg tega mora Slovenija kot enakopravna članica prispevati k večji varnosti v regiji in se aktivno vključevati v razvoj in dograjevanje mehanizma civilne zaščite Evropske unije za njeno učinkovito pomoč in odzivanja na velike nesreče.
Veseli nas tudi, da so se naši amandmaji na Odboru za okolje in prostor sprejeli.
Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo podprli nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki postavlja temelje sistemu do leta 2015, v upanju, da bo naravnih in drugih nesreč seveda čim manj.