Ljubljana, 13. julij 2009 – SLS ostro nasprotuje načinu oz. postopku sprejemanja vladnih predlogov zakonov v Državnem zboru RS. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) prinaša pomembne spremembe na tem področju, pa se kljub temu obravnava po skrajšanem postopku, ki je po poslovniku Državnega zbora RS predviden za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Kot poudarjata Jakob Presečnik, vodja PS SLS in poslanec SLS Janez Ribič, član Odbora DZ za šolstvo, kulturo in šport, je bil v zakonodajnem postopku kršen tudi 145. člen Poslovnika, po katerem naj bi predsednik DZ v primeru, ko je v zakonodajni postopek predložen zakon, ki vsebuje določbe, s katerimi se neposredno posega v položaj in pravice lokalnih skupnosti, pozval pristojne organe lokalnih skupnosti, naj o teh določbah predloga zakona podajo svoje mnenje. To se ni zgodilo in mnenj lokalnih skupnosti ni v gradivu. Mnenje Združenja občin Slovenije, ki noveli zakona nasprotuje, pa na Odboru za šolstvo in šport DZ RS seveda ni bilo upoštevano.
Prav tako na odboru nista bila sprejeta amandmaja PS SLS, s katerimi je SLS poskušala popraviti dva najbolj sporna člena novele ZOFVI, in sicer člen, ki predvideva drugačno sestavo Sveta vrtca oz. šole, in člen, ki omogoča prekinitev financiranja zasebnih šol.
SLS meni, da je sestava sveta vrtca oz. šole, ki je bila sprejeta z novelo ZOFVI leta 2006, omogočala uravnotežen vpliv posameznih interesnih skupin pri oblikovanju in sprejemanju odločitev tega organa. Po mnenju poslancev SLS Jakoba Presečnika in Janeza Ribiča vloga učiteljev s to spremembo ni bila zmanjšana, saj je v njihovi domeni področje pedagoškega, strokovnega dela in odločanja, sedaj predlagana rešitev pa posredno zmanjšuje del pristojnosti lokalnim skupnostim in staršem, kar se SLS zdi sporno, saj naj bi bil šolski sistem v prvi vrsti namenjen otrokom in staršem, šele v drugi pa zaposlenim. Predlagane spremembe v institucionalnem in finančnem okviru imajo izrazito politično konotacijo, kot tudi 6. člen novele zakona, katerega črtanje je predlagala PS SLS. Kot je razložil vodja PS SLS Jakob Presečnik, predlagana dikcija namreč govori o tem, da zasebni šoli ne pripadajo javna sredstva, če je zaradi vpisa v zasebno osnovno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole v šolskem okolišu. Ogrožanje javnih šol z zasebnimi je popolnoma nedoločljiv pojem, ki se lahko politično zlorablja. SLS ne razume, kako naj bi danes, ko imamo v zasebnih šolah manj kot 1 % otrok, te ogrožale javne šole. Če je konkurenčnost in odkrivanje novih kakovostnih pristopov v izobraževanju "ogrožanje", PS SLS resno skrbi, kaj bo z našim šolstvom.
SLS torej meni, da novela ZOFVI zagotovo prinaša takšne spremembe, ki bi si zaslužile splošno razpravo, ne pa obravnave po skrajšanem postopku. Sama vsebina novele pa jasno kaže tudi na pomanjkanje dialoga med zainteresirano javnostjo in predlagateljem, saj se predlagajo nepotrebne in sporne spremembe. Ena izmed takih je tudi nerazumljiva dopolnitev 146. člena ZOFVI, ki do sedaj zaposlenim učiteljem s VI. stopnjo izobrazbe, ki prekinejo delovno razmerje za obdobje, daljše od treh mesecev, ne omogoča, da bi se še kdaj zaposlili v svoji stroki, torej v šolstvu, saj za to po tem zakonu ne izpolnjujejo več pogojev, je zaključil poslanec SLS Janez Ribič.
