Ljubljana, 13. julij 2009 - Danes je na nadaljevanju 8. redne seje DZ RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Zakon o mednarodni zaščiti sistemsko ureja celotno področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Njegov namen je celovit prenos določb skupnega evropskega azilnega sistema v nacionalno zakonodajo in uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov, ki nudijo potrebno zaščito državljanov tretjih držav, ki so pridobili mednarodno zaščito in omogočajo integracijo v slovensko družbo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je odločilo, da je prva alineja drugega odstavka 83. člena Zakona o mednarodni zaščiti v neskladju z Ustavo RS, zato je, kot razumemo, osnovni cilj predlaganih sprememb in dopolnitev odpraviti neskladje zakona z Ustavo Republike Slovenije ter popraviti in dopolniti nejasne dele zakona.

V Poslanski skupini SLS podpiramo osnovna načela in rešitve, ki jih predlog zakona zasleduje. Gre torej za zagotovitev možnosti razselitve prosilcev za mednarodno zaščito na zasebni naslov, ne da bi bila ta možnost pogojevana s prostimi kapacitetami v azilnem domu na eni strani ter za zavarovanje javnega reda in primerne zasebne nastanitve prosilca na drugi strani.

Strinjamo se, da je pogoj za razselitev v druge primerne institucije določen preveč široko in da se uveljavlja besedna zveza "izjemne osebne okoliščine", pri čemer gre za okoliščine, kot so na primer potreba po razselitvi v varne hiše, domove za ostarele in druge inštitucije ter kadar gre za potrebo po specifični strokovni obravnavi prosilca. Seveda je nujno, da so prosilcu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje. Pri tem pa naj poudarim le, da bi tudi v azilnih domovih morali absolutno biti zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje, žal pa se je že večkrat pokazalo, da temu ni tako. Podpiramo tudi določilo, da se mora prosilec ponovno nastaniti v azilnem domu, če je bilo v času nastanitve na zasebnem naslovu na podlagi drugih postopkov Republike Slovenije ugotovljeno, da je prosilec kršil javni red Republike Slovenije, kar vključuje tudi delo in zaposlovanje na črno. Dosedanja ureditev je določala, da brezplačna pravna pomoč prosilcem pripada zgolj v zvezi s postopkom mednarodne zaščite. Torej, prosilci v postopkih, kjer se ne ugotavlja razlogov za priznanje mednarodne zaščite, kot sta postopek pri omejitvi gibanja in postopek glede razselitve, niso bili upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Ni jim bila omogočena brezplačna pravna pomoč v primeru vložitve tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije in nato v primeru pritožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Menimo, da je prav, da se s predlagano spremembo odpravlja ta neskladnost in uvaja brezplačno pravno pomoč pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije v vseh postopkih, ki se vodijo po tem zakonu. Glede na navedeno bomo torej v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlog zakona podprli.