Ljubljana, 27. julij 2009 – Vodja PS SLS Jakob Presečnik današnjo izjavo s strani vodje švedske diplomacije Carla Bildta, »da ga ne skrbi, da bi hitrost Islandije na poti v EU poslala negativen signal drugim državam v čakalnici na vstop v EU, ga pa precej skrbijo različne blokade« ocenjuje kot povsem neprimerno. SLS izraža ogorčenje, saj je to že druga neprimerna izjava švedskega zunanjega ministra Carla Bildta v zadnjem tednu, ko je med drugim v zunanjepolitičnem odboru EP govoril tudi o »osamitvi države članice v Svetu EU«, ki nedvomno kaže na njegovo pristransko držo pri problematiki slovensko-hrvaške meje.
SLS je v svojih mnogih izjavah javno zapisala, da je reševanje vprašanja slovensko-hrvaške meje možno le, če se bodo upoštevala vsa relevantna dejstva, dogovori in sporazumi, pri čemer je SLS ves čas dosledno vztrajala na stanju meje na dan 25. junij 1991 ter na upoštevanju načela pravičnosti in pristojnosti. Vodja PS SLS Jakob Presečnik poudarja, da je z vstopom v Evropsko unijo Slovenija prevzela evropske standarde, predvsem pa tudi uveljavila svojo enakopravnost med enakopravnimi državami v EU ter ohranila bistvo svoje državne suverenosti. »Švedski zunanji minister Carl Bildt, Evropski parlament in Evropa nasploh morajo razumeti, da je vprašanje meje in prostega dostopa na odprto morje pač vitalnega pomena za državo«, še pravi Presečnik.
Vodja PS SLS Jakob Presečnik ob tem še meni, da zadnje izjave Carla Bildta lahko razumemo tudi kot grožnjo o možni osamitvi Slovenije znotraj Evropske unije. Taka izjava je glede na stanje dogovarjanja o slovensko-hrvaški meji lahko razumljena kot nekorekten pritisk EU na Slovenijo. SLS zato poziva Ministrstvo za zunanje zadeve RS in vse slovenske poslance v Evropskem parlamentu, da bodo primerno protestirali proti neprimernim in pristranskim izjavam švedskega zunanjega ministra Carla Bildta. Slednjemu pa SLS predlaga, da si pred izdajanjem kakršnihkoli izjav za javnost pridobi predvsem točne informacije.
SLS si prizadeva, da bi Hrvaška vstopila v EU čim prej, kar pa je odvisno predvsem od Hrvaške same, saj lahko le Hrvaška umakne iz dokumentacije, ki jo je predložila v postopku pogajanj za vstop v EU, dokumente, ki prejudicirajo mejo, ter vzpostavi dejansko stanje na meji, kot je bilo na dan 25. junij 1991, ter se odpove okupaciji dela slovenskega morja in slovenskega teritorija.