Zadeva: Odgovor na javno pismo »Poziv MKGP k uporabi vseh pravnih sredstev za zaščito javnega interesa in k reviziji celotnega postopka v zadevi z vrnitvijo nevarnih bulmastifov njihovemu lastniku« Janeza Ribiča, poslanca Državnega zbora RS

Spoštovani gospod poslanec Državnega zbora RS Janez Ribič!

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) smo dne, 17. julija 2009 prejeli vaše javno pismo, v katerem me kot ministra pozivate, da v javnem interesu in zaradi dvomov, ki se v celotni zadevi pojavljajo; »MKGP v roku izkoristi in sproži upravni spor in zahteva razveljavitev te odločbe«.

Na vaše pismo vam podajam naslednji odgovor_

V odločbi z dne 22. 6. 2009 je MKGP  moralo slediti sodbi Upravnega sodišča RS z dne 10. 3. 2008, saj ga k temu zavezuje določba 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 105/2006). Ta določa, da je pristojni organ, v primeru, ko je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijani akt s sodbo odpravilo, vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Upravno sodišče je v sodbi izrecno navedlo_ »VURS (Veterinarska uprava RS op.p)) bi torej moral uporabiti 26. člen ZZZiv-UPB1 (Uradni list RS, št. 20/2004) in bo moral, če meni, da je treba pse usmrtiti, v ponovnem postopku, poleg tega, da gre za nevarne živali, ugotoviti tudi to, da nevarnosti za okolico ni mogoče drugače preprečiti (5. alinea 1. odstavka 26. člena ZZZiv- UPB1)». 

Ali je bila odločitev sodišča pravilna ali ne, ni stvar presoje upravnega organa tj. MKGP. Prav tako ni stvar presoje navedenega upravnega organa, zakaj Upravno sodišče v konkretnem primeru ni ravnalo v skladu z določbo 156. člena Ustave RS.

Pri odločanju je MKGP skladno z načelom sorazmernosti upoštevalo tudi prizadetost javne koristi. Prav zato so v odločbi MKGP jasno navedeni ukrepi (med drugim tudi zelo omejeno gibanje psov), ki jih mora lastnik bulmastifov dosledno upoštevati, da ti ne bi predstavljali nevarnosti za ljudi. Lastnik psov je dolžan zagotoviti varstvo nevarnih psov, to varstvo pa mora biti  zagotavljeno tako, da se prepreči možnost  novih napadov.

VURS v skladu z določili 6. in 26 a,b,c členov Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS št. 43/07) vodi Centralni register psov. V okviru tega registra se od leta 2008 vodi tudi seznam nevarnih psov.

V skladu z  določili 5. člena  Zakona o zaščiti živali je nevaren pes tisti , ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:

– službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;

– psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.

Uradni veterinar  lahko odredi usmrtitev psa, če je le ta z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka oziroma posebno hude telesne poškodbe. 

V kolikor ne gre za posebno hudo telesno poškodbo oziroma gre za psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot lastnik, katerega pes je bil usmrčen zaradi zgoraj navedenih razlogov, je obvezno šolanje nevarnega psa, ob prisotnosti lastnika.

 Leta 2008 je bilo zabeleženih 1321 ugrizov. Na podlagi odločbe uradnega veterinarja je status nevarnega psa dobilo 240 psov. Letos je bilo zabeleženih že 819 ugrizov, status nevarnega psa pa je dobilo 90 psov. V registru nevarnih psov je trenutno vpisanih 330 psov, za katere veljajo posebni pogoji gibanja in bivanja, ki jih predpiše pristojni upravni organ. Status nevarnega psa je tako  dobilo 155 mešancev, 57 nemških ovčarjev, po osem zlatih prinašalcev in šarplanincev ter po šest ameriških staffordshirskih terierjev, bernskih planšarskih psov in angleških koker španjelov. Ostale pasme so zastopane v dveh oziroma enem primeru.

V skladu z veljavnimi predpisi, ki so bili sprejeti zaradi varovanja javnega interesa, so nevarni psi vpisani v register nevarnih psov. VURS kot pristojna institucija na podlagi predpisa izvaja kontrolo nad spoštovanjem predpisov, ki veljajo za lastnike nevarnih psov vpisanih v register. Državljani imajo vse možnosti, da pristojnim organom prijavijo domnevne nepravilnosti pri imetnikih žival in pri ravnanju z njimi. Ko VURS ugotovi, da lastniki nevarnih psov ne spoštujejo predpisanih pogojev, ukrepa v  skladu s pristojnostmi. 

Kot je že navedeno, je MKGP ravnalo v skladu z napotki sodišča in imenovalo strokovno komisijo, ki naj ugotovi, ali je nevarnost za okolico, ki jo predstavljata nevarna psa, mogoče preprečiti kako drugače kot z usmrtitvijo.

Po 26. členu ZZZiv-UPB1 (sodišče je odločilo, da bi moral VURS pri odločanju uporabiti 26. člen ZZZiv-UPB1) je usmrtitev psa dopustna le, če je pes nevaren za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče  preprečiti z drugimi ukrepi. Usmrtitev takega psa je dovoljena le, če sta izpolnjena oba pogoja. Vsi dokazi, ki jih je VURS izvajal pred izdajo izpodbijane odločbe potrjujejo, da gre za nevarna psa. VURS pa ni pojasnil ali je mogoče nevarnost psov za okolico preprečiti na drug način kot z usmrtitvijo, na kar je opozorilo Upravno sodišče.

Z namenom strokovne presoje ali je nevarnost, ki jo predstavljata obravnavana psa za okolico mogoče preprečiti tudi drugače kot z usmrtitvijo, je pravna služba MKGP imenovala skupino strokovnjakov, katerih naloga je bila da podajo oceno obnašanja psov in da predpiše pogoje s katerimi je mogoče preprečiti nevarnost psov za okolico na drugačen način kot z usmrtitvijo. Navedena komisija je opravila preglede in preizkuse psov v zavetišču Gmajnice. Na osnovi pregledov, preverjanj in odzivov psov je komisija ugotovila da se psi primerno obnašajo in da so primerno vodljivi.  Oba vrnjena psa sta tudi uspešno opravila šolanje.

Komisija je sklenila, da se zaradi varnih bivalnih pogojev katere je preverila, zaradi primernega medsebojnega obnašanja psov in zaradi primernega vplivanja lastnika na pse, obravnavana psa lahko vrneta lastniku pod strogo določenimi pogoji predpisanimi v strokovnem mnenju. Na ugotovitvah komisije je tudi temeljila odločba, katero je 22. 6. 2009 izdala pravna služba  MKGP kot drugostopenjski organ.

V vašem dopisu navajate naj MKGP proti odločbi z dne, 22. 6. 2009 sproži upravni spor. MKGP proti svoji odločbi ne more sprožiti upravnega spora.

MKGP je vaše javno pismo danes, 20. julija 2009, posredovalo v presojo državnemu pravobranilcu, kot zastopniku javnega interesa v upravnem sporu. Državno pravobranilstvo smo tudi obvestili, da je bila odločba stranki vročena 23. 6. 2009. Na vaše pisno poslansko vprašanje smo vam danes  poslali pisni odgovor.

S spoštovanjem,

Pravna služba MKGP_       Minister za kmetijstvo, gozdarstvo  in prehrano 

Tanja Hofman                                               dr. Milan Pogačnik