Ljubljana, 24.avgust 2009 - SLS je že s kongresno deklaracijo leta 1994 predstavila svoj pogled na vojne in povojne dogodke v Sloveniji, ki slovenski narod, tudi nove generacije, še vedno delijo. V njej je SLS obsodila vse tri totalitarizme_ fašizem, nacizem in komunizem.
Evropski parlament je s sprejeto Resolucijo z dne 2. aprila 2009 potrdil nasprotovanje totalitarnim in avtoritarnim režimom in poudaril, da je treba ohranjati spomin na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Hkrati pa je odločno in jasno obsodil vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje, 23. avgust pa za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
V SLS so zaskrbljeni nad dejstvom, da v teh dneh s strani najvišjih slovenskih oblasti ni bilo zaznati kakršne koli izjave o obsodbi totalitarnih in avtoritarnih režimov. Glasu podpore ni bilo slišati niti s strani Varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek Travnik, ki bi morala biti do obsodb krivic in poprav krivic še posebej občutljiva.
Poslanci SLS zato skupaj s poslanci SDS zahtevajo sklic izredne seje Državnega zbora RS, na kateri bi omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta tudi sprejeli, predlagani 23. avgust pa tudi uradno razglasili za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
SLS ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov poudarja, da se je treba do vseh žrtev obnašati pietetno in spoštovati vse, ki so se borili proti fašizmu, nacizmu in komunizmu, kajti šele z zmago nad vsemi totalitarizmi 20. stoletja smo Slovenci zaživeli resnično svobodno in v neodvisno samostojni državi Sloveniji.
V SLS in SDS menijo, da bi moral Državni zbor RS predlagano Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu sprejeti čim prej, še pred obravnavo novele zakona o žrtvah vojnega nasilja in novele zakona o vojnih grobiščih, saj se je najprej potrebno, še pred obravnavo posamičnih sklopov krivic in žrtev, ki so jih povzročile vojske in neobvladane ideologije, uskladiti na načelni ravni. Sicer bomo ponovno priča brezplodni razpravi o tem, zakaj so žrtve enih vojska in ideologij absolutno in v celoti zajete, žrtve drugih vojska in ideologij pa le deloma in praviloma še na neprimeren način. V nekaterih primerih so izvzeti celo otroci.
Za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, je potrebno podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave.