SLS se pridružuje zahtevi po bilateralizaciji slovenskega manjšinskega vprašanja v odnosu z Avstrijo
Ljubljana, 21. avgust 2009 – »V luči obiska avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna v Sloveniji naslednji teden SLS izraža podporo predstavnikom Narodnega sveta koroških Slovencev pri zahtevah, da se nekatera odprta vprašanja o pravicah slovenske manjšine premaknejo z mrtve točke«, pravi poslanec SLS in podpredsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru RS Gvido Kres in dodaja_ »Ker Avstrija očitno sama ne bo uredila teh težav, SLS poziva predsednika Vlade RS Boruta Pahorja, naj na to jasno opozori avstrijskega kanclerja«. Kot poudarja Kres, SLS težko razume, da v Avstriji, državi s takšno demokratično tradicijo, spoštovanje manjšinskih pravic ne more zaživeti v celoti. »V Evropi smo vsi del multikulturnega okolja, kulturna različnost in multikulturnost pa bogatita evropsko družbo, zato upamo in verjamemo, da se bo zavedanje o tem okrepilo tudi na Avstrijskem Koroškem«, pravi poslanec SLS Gvido Kres.
»V SLS se vseskozi zavzemamo, da je Republika Slovenija zaščitnica pravic Koroških Slovencev, torej manjšinskih pravic, na temelju 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja pravice slovenske manjšine, na celotnem območju, kjer Koroški Slovenci živijo, in da se v vseh občinah oz. na vsem območju dvojezičnosti postavi topografijo v dveh jezikih, tudi slovenskem,« pravi poslanec SLS in podpredsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru RS Gvido Kres. In dodaja, da je z vstopom v EU SLS pričakovala občutno izboljšanje odnosov do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, vse v duhu evropskega multikulturnega okolja.
»SLS si ne želi prenagljene internacionalizacije teh težav, ki bi lahko v Evropi negativno odjeknile tako za eno kot za drugo stvar. Prav gotovo pa se lahko državi o težavah Koroških Slovencev pogovarjata na nacionalnih ravneh oz. bilateralni ravni,« meni Kres in opozarja, da je Avstrijska državna pogodba dokument, ki je še vedno zavezujoč in priznan z pravnih in političnih vidikov v obeh državah. Zato je dolžnost Republike Slovenije da se zavzame za izvajanje tako pomembnega 7. člena, ki določa pravice slovenske manjšine. Leta 1955 je bil 7. člen Avstrijske državne pogodbe, katere naslednica je tudi Slovenija, tisto majhno zadoščanje, ki je ostalo Slovencem, po tem ko so za vedno ostali izven matične domovine. Edino pravilno je, da se iz spoštovanja do naših sonarodnjakov, borimo za njegovo dosledno izvajanje z vsemi pravnimi in diplomatskimi sredstvi.