Ljubljana, 17. avgust 2009 – SLS poudarja pomembnost današnjega državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in ob 90. obletnici tega zgodovinskega dogodka izražamo poklon vsem zavednim prekmurskim Slovencem, ki so tedaj pomembno pripomogli, da so se prekmurski Slovenci, ki so skoraj tisočletje živeli izven matičnega slovenskega ozemlja, na osnovi odločitve Pariške mirovne konference združili z matičnim slovenskim narodom na skupnem ozemlju domovine. V SLS poudarjamo globlji pomen današnjega državnega praznika tako na državni kot na simbolni in individualni ravni. »V SLS ne želimo razmišljati, kakšna bi Slovenija bila danes brez Prekmurja, ki našo domovino bogati s svojo kulturo, jezikom, kulturno krajino in srčnostjo ljudi. Opozarjamo pa, da mora država razmišljati, kakšno bo Prekmurje jutri – v razvojnem gospodarskem in socialnem vidiku, ter ukrepati, da prihodnji prazniki v Prekmurju ne bodo imeli več priokusa skrbi in grenkobe«, je dejala podpredsednica SLS Olga Franca. Ob tem je Franca še opozorila, »da mora Vlada RS narediti vse, da s skladnejšim regionalnim razvojem odpravi prevelika razvojna neskladja med slovenskimi regijam, ki se žal najbolj poznajo ravno v Prekmurju«.
Ob tovrstnih prazničnih priložnostih je po mnenju SLS prav, da se poglobi razmišljanja o državi in vitalnih temeljih slovenske državnosti. Ti niso bili samoumevni v preteklosti, in niso samoumevni v sedanjosti. Kot se ob današnjem državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Sloveniji zavedamo pomena, da slovenski narod lahko živi skupaj znotraj svojega ozemlja, je tudi danes za državo zelo pomembno ozemlje samo. Slovensko ozemlje na kopnem in morju je po prepričanju SLS tudi danes, ko je Slovenija samostojna, eden izmed najpomembnejših temeljev slovenske države in njene suverenosti.
Zato v SLS ob današnji priložnosti poudarjamo pomen celovitosti slovenskega ozemlja, kot je bilo na dan slovenske osamosvojitve. Na slovenski politiki je odgovornost, da v spoštovanju do prednikov, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih prispevali k obstoju in razvoju slovenskega naroda, jezika, kulture ter k skupnemu življenju slovenskega naroda znotraj istega ozemlja in kasneje tudi k osamosvojitvi Slovenije, ter v skrbi in spoštovanju za zanamce, zaščiti in uresniči slovenske nacionalne interese pri vprašanju slovensko-hrvaške meje. Tako mora slovenska politika celovito spoštovati Sklep Državnega zbora RS o zaščiti slovenskih interesov pri pristopanju Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, ki ga je Državni zbor RS sprejel februarja letos na predlog SLS. Ta namreč natančneje določa slovensko ozemlje na dan 25. 6. 1991, ko je Slovenija imela neomejen dostop na odprto morje, stik teritorialnega morja z mednarodnimi vodami in je med drugim izvajala državno suverenost nad celotnim Piranskim zalivom ter zaselki na levem bregu Dragonje in ozemlju na levem bregu Mure pri Hotizi.