Če domači obrtniki želijo dolgoročno obstati, mora država ustvariti prijazno poslovno okolje.
Ribnica, 6. september 2009 – Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je danes obiskal 34. Ribniški sejem suhe robe in lončarstva. Po sproščenem sprehodu skozi mesto in ogledu stojnic je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen domače in umetnostne rokodelske obrti. »Domačo in umetnostno obrt moramo zaščititi kot narodno vrednoto in kulturno dediščino, saj je neločljiv del našega narodnega in kulturnega bogastva ter tradicije na Slovenskem«, je izpostavil mag. Radovan Žerjav. »Da pa bi to dosegli, je nujna pomoč države, da zagotovi ugodno poslovno okolje ter ponudi določene olajšave in spodbude malim podjetnikom ter samozaposlenim obrtnikom, ki se s tem ukvarjajo«, je ob robu obiska ribniškega sejma še dodal predsednik SLS mag. Radovan Žerjav. Ob tem je spomnil, da je Poslanska skupina SLS pred kratkim v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o jamstveni shemi za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost, s katero želi SLS odgovoriti na težave pri financiranju, ki jih imajo zaradi gospodarsko-finančne krize tudi samostojni podjetniki, obrtniki in kmetje.
Pomen obrti in čevljarska tradicija je danes v ospredju tudi v Tržiču, kjer se prireditve 42. Šuštarska nedelja v Tržiču udeležuje podpredsednica SLS Olga Franca.
SLS je pred nekaj meseci že podprla predlog Zakona o pravici do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenim v domači in umetnostni obrti, ki ga je vložila poslanska skupna SDS. V SLS obžalujejo, da predlog zakona ni prestal niti prve obravnave saj so v njem videli korak v pravo smer z vidika, da v današnjem tržnem okolju ni smotrno prepustiti domačih obrtnikov zakonom trga. Trenutni podatki kažejo, da je v Sloveniji le še okoli 300 vrst domače in umetnostne obrti. »Marsikatera značilnost in kulturna posebnost bi izginila v pozabo, če je ne bi ohranjale pridne roke obrtnikov,« je dejal mag. Žerjav in dodal, da je poleg tega ta obrt nepogrešljiva spremljevalka turistične ponudbe in popestritev ponudbe spominkov, ki jih v Sloveniji še vedno ne znamo ponuditi in prodati v zadovoljivi meri. Prav zato, ker gre za ohranjanje tradicije in hkrati tudi kakovosti slovenskih rokodelskih izdelkov, so po mnenju SLS nujne določene spodbude s strani pristojnih ustanov in organov.
V časih trenutne tržne globalizacije, ko vedno več izdelkov dvomljive kakovosti dobivamo iz drugih koncev sveta, vse pa se osredotoča na masovno proizvodnjo, naši obrtniki nimajo nobenih možnosti dodajajo v SLS. »Odločitev, ali se želimo odreči lončarskim izdelkom iz Filovcev v Prekmurju, idrijski čipki, slamnikarstvu v Svetem Juriju, ribniški suhi robi, belokranjski pisanici ter tradicionalnemu tesarstvu, sodarstvu, medičarstvu, pletarstvu, oglarstvu je predvsem na nas samih. Vendar z izgubo kulturne dediščine, se izgublja tudi nacionalna identiteta«, je še opozoril predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
