Od predsednika Vlade RS Boruta Pahorja pričakujemo, da v dogovarjanjih s Hrvaško v celoti sledi slovenskim nacionalnim interesom Slovenije - ozemeljski celovitosti Slovenije in zaščiti teritorialnega stika z mednarodnimi vodami
Ljubljana, 2. september 2009 – Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav v zvezi z zadnjimi javno dostopnimi informacijami glede domnevno skorajšnjega dosega dogovora glede meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izraža zaskrbljenost, ali v teh dogovarjanjih slovenski pogajalci dosledno ščitijo slovenske nacionalne interese. Mag. Žerjav sicer pozdravlja aktivno delo Vlade RS na tem področju in ne zavrača tihe diplomacije, če le ni njeno delo v škodo slovenskim nacionalnim interesom.
Predsednik SLS mag. Žerjav v zvezi z včerajšnjo izjavo hrvaške premierke Jadranke Kosor, da se morata Zagreb in Ljubljana dogovoriti le o še nekaterih podrobnostih, potem ko sta opravila približno 95 odstotkov dela, od predsednika Vlade RS Boruta Pahorja pričakuje, da z vso svojo osebno in politično avtoriteto zagotavlja, da so v tem dogovoru v celoti upoštevani slovenski nacionalni interesi, kot jih določa sklep najvišjega zakonodajnega organa - Sklep Državnega zbora RS o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v NATO, ki ga je na pobudo SLS 18. februarja 2009 sprejel Državni zbor RS.
Ta namreč natančneje določa slovensko ozemlje na dan 25. 6. 1991, ko je Slovenija imela neomejen dostop na odprto morje, stik teritorialnega morja z mednarodnimi vodami in je med drugim izvajala državno suverenost nad celotnim Piranskim zalivom ter zaselki na levem bregu Dragonje in ozemlju na levem bregu Mure pri Hotizi. »Neupoštevanje sklepa, ki je zavezujoč za Vlado RS, bi pomenilo nespoštovanje pravne države,« še poudarja mag. Žerjav.
Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav ob tem še spominja Vlado RS, da je vzpostavitev stanja na meji na dan slovenske osamosvojitve predpogoj za nadaljnje dogovore s Hrvaško. »Umik vseh hrvaških prejudicev tako iz papirjev, dokumentacije kot s terena je ključni pogoj, da se pogovori nadaljujejo in da se najde končna pravična rešitev meje.«
Slovenska diplomacija mora pri oblikovanju predloga bilateralnega dogovora glede rešitve vprašanja slovensko-hrvaške meje upoštevati vsa zgodovinsko relevantna dejstva in upoštevati omenjeni sklep Državnega zbora RS, pri čemer je nujno, da Slovenija zahteva od Hrvaške vzpostavitev stanja na dan njene osamosvojitve, to pomeni, da se Hrvaška umakne z zasedenih delov slovenskega ozemlja - s kontrolnih mejnih točk, ki jih je po osamosvojitvi postavila na slovenskem ozemlju.