Vlada RS naj takoj prekine vse aktivnosti za deblokado hrvaških pogajanj za vstop v EU
Ljubljana, 23. september 2009 – SLS poziva Vlado RS, da najde rešitev tega mejnega vprašanja tako, da se končno zaščiti ozemeljska celovitost Slovenije. Politiko klečeplaznosti pred EU, Hrvaško in drugimi je treba nadomestiti z odgovorno in državotvorno politiko. Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav javno sprašuje predsednika Vlade RS Boruta Pahorja_ »Kaj zavira Vlado RS, da ne zahteva od sosednje Hrvaške, da preneha z dolgoletnim fizičnim prejudiciranjem meje in da nemudoma odstrani vse fizične prejudice na slovenskem ozemlju, kot so hrvaške kontrolne toče v Sečovljah in pri Hotizi, hrvaška školjčišča v Piranskem zalivu ter različna mejna znamenja?«. Žerjav ob tem še dodaja_ V SLS pričakujemo, da se nemudoma prekinejo vse aktivnosti Vlade RS pri deblokadi hrvaških pogajanj za njen vstop v EU, saj glavni javni argument, ki ga je predsednik Vlade RS Borut Pahor izpostavil – 2. Rehnov predlog in v njem omenjen teritorialni stik z mednarodnimi vodami – za Hrvaško ne obstaja več.
Hkrati pa predsednik SLS mag. Radovan Žerjav poziva predsednika Vlade RS Boruta Pahorja, da zaradi vsega kaosa informacij, stališč in škodljivih zunanjepolitičnih odločitev Vlade RS za slovensko državo, nemudoma skliče sestanek vseh predsednikov parlamentarnih političnih strank.
»Slovenska diplomacija je bila potegnjena hudo za nos. Z njo in njeno pomočjo pa ponovno tudi slovenska javnost. Prav bi bilo, da se pogleda resnici v oči, in se resnica tudi pove_ kaj je bilo dogovorjeno na sestanku Pahor – Kosor in na kakšen način«, pravi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav ob današnjih dogajanjih v hrvaškem Saboru. Ti po njegovih besedah kažejo na to, da dogovor Pahor - Kosor, po Pahorjevih besedah največji uspeh zunanje politike v zadnjih 18. letih, postavlja Slovenijo v brezizhoden položaj. Očitno je predsednik Vlade RS Borut Pahor ocenjeval kot velik uspeh dogovor, da se bomo pogajali o meji na osnovi 2. Rehnovega predloga, kar sicer za SLS ni nikakršno zagotovilo za ohranitev teritorialnega stika z odprtim morjem, a tudi tega sedaj ni. »Največji, po Pahorjevih besedah, uspeh slovenske zunanje politike v zadnjih 18. letih je po prepričanju SLS največji poraz.«
Vsi ti dogodki so dokaz več, da je odločitev SLS glede naknadnega zakonodajnega referenduma za zaščito slovenskih nacionalnih interesov v okviru približevanja Hrvaške v EU, pravilni. SLS ob tem poudarja, da nikakor ne gre za referendum proti vstopu Hrvaške v EU, temveč za referendum kot sredstvo v prizadevanjih, da Republika Slovenija še naprej ostane pomorska država ter ohrani teritorialni stik z mednarodnimi vodami, kot ga je imela in ima danes.