Ljubljana, 23. september 2009 - Danes je na nadaljevanju 9. redne seje DZ RS poslanec SLS Franc Bogovič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
V Poslanski skupini SLS smo mnenja, da je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah nujno treba sprejeti, saj gre v bistvu za uskladitev določbe z uredbo Sveta EU 1435/2003, kjer je pravno urejena evropska zadruga. Neposredno veljaven predpis se je tudi pri nas začelo uporabljati 18. avgusta 2006, državi pa je bilo naloženo, da sprejme predpise za njeno implementacijo. Ker to še ni bilo storjeno, zaenkrat posamezniki in pravne osebe iz držav članic pri nas niso mogli ustanoviti tako imenovane evropske zadruge. Sicer v Poslanski skupini SLS menimo tudi, da bi predlog zakona lahko bil nekoliko bolj prilagojen razvoju zadružništva v naši državi in bi določena področja bila bolj specifično urejena. V mislih imamo zopet to črtanje določb po zadružni reviziji. Ne vidimo pravega razloga za to. Razlage, zakaj je bil na odboru zavrnjen naš amandma, ki predvideva, da se zadružna revizija ne ukine, pa nas niso prepričale, vsaj v vsebinskem delu ne. In mislim, da smo bili tu enotni z ostalimi poslanskimi skupinami, da je to črtanje predvsem posledica zakonodajnega okvira, ki je v lanskem letu spomladi to sprejel in onemogočil, da bi se ta revizija še naprej opravljala. Pripravljavci predloga zakona bi se morali zavedati posebnosti zadrug kot pravnih oseb, saj imajo članstvo, ki je v zadrugo vpeto upravljavsko, kapitalsko in tudi poslovno s svojo kmetijo, poslovalnico oziroma podjetjem. Zaradi tega prihaja do večjih materialnih rizikov kot pri ostalih gospodarskih družbah. Ob spremenljivosti članstva in osnovnega kapitala je bila revizija tisto sredstvo, ki naj bi te rizike zmanjševalo. Konec koncev v sosednjih državah, po katerih se zgleduje naše korporacijsko pravo, v Avstriji in Nemčiji, štejejo zadružno revizijo za četrti organ zadruge.
Poslanska skupina SLS bo predlog zakona kljub navedenim pripombam podprla. Menimo namreč, da zadružništvo ohranja pozitivno tradicijo in krepi stanovsko pripadnost. Največjo vlogo je odigralo prav v kriznih časih in tudi današnji čas je za kmeta vse prej kot ugoden. Dejstvo je, da slovenski kmet zaradi starostne in posestne strukture, zaradi omejenih naravnih geografskih danosti in zaradi boljšega pogajalskega izhodišča v pogajanjih za pošten zaslužek toliko bolj potrebuje dobro organizirane sisteme povezovanja ter inovativno in stimulativno okolje, kar za kmeta zadruga zagotovo je.
V Poslanski skupini SLS tudi resno razmišljamo o tem, da pripravimo predlog spremembe Zakona o revidiranju in posledično zopet spremembo Zakona o zadrugah, kajti mislimo, da je segment nerazdružljivega zadružnega premoženja neka specifičnost. V malih gospodarskih družbah, ki so običajno tudi lastniško v rokah ustanovitelja, se je pokazalo, da najbrž te revizije, pa tudi kakšnega nadzornega odbora, ni potrebnega. Bojimo pa se, da je zaradi tega statusa nerazdružljive zadružne lastnine s to novelo zakona v slovenskem zadružnem sistemu določen manjko, ki ga bo treba v prihodnje popraviti.