Ljubljana, 25. september 2009 - Včeraj je na nadaljevanju 9. redne seje DZ RS vodja Poslanske skupine SLS Jakob Presečnik predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Pred seboj imamo predlog zakona, ki naj bi zagotavljal transparentnost delovanja javnih funkcionarjev in učinkovito preventivno delovanje na področju preprečevanja korupcije. Predlagano je, da bi vsi funkcionarji, vključno s predsednikom republike, predsednikom vlade, poslanci, ministri, sodniki, notarji … sporočali podatke o svojem premoženjskem stanju slovenskemu računskemu sodišču. Funkcionar bi moral obrazložiti kakršno koli povečanje premoženja, ki presega seštevek njegovih neto izplačanih plač v času od zadnje prijave, in vsi ti podatki bi se po predlogu zakona objavili na spletni strani Računskega sodišča RS.
V Poslanski skupini SLS razumemo predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev kot dober namen zajezitve koruptivnih dejanj, ki so se očitno zelo razpasla tudi na področju javnih funkcionarjev. Ker menimo, da mora vsaka uspešna demokratična država učinkovito preprečevati korupcijo in klientelizem, seveda podpiramo ta predlog zakona. Pa vendar se sprašujemo, kaj je s tako imenovano »finančno policijo«? Kdo preverja tiste, ki niso funkcionarji, pa iz nič kar čez noč obogatijo … Kje so vzeli? Na račun koga so se okoristili? No, to je že stvar nekega drugega zakona.
V zvezi s predlogom zakona o javnosti premoženja funkcionarjev se nam zdi zanimivo, da je Vlada RS o tem predlogu podala odklonilno mnenje z razlogom, da se pač pripravlja nek drug zakon, ki bo seveda to vsebino uredil celoviteje, sistemsko, skratka veliko bolje. Vse lepo in prav in tudi mi bi podprli zakon, ki bi uredil sestavo, delovanje in pristojnost komisije za preprečevanje korupcije; zaščito prijaviteljev; nadzor nad sprejemanjem daril; nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev; načrte integritete; lobiranje in podobno, ampak tistega predloga zakona ni. Predlog, ki ga je pripravila opozicijska stranka, pa seveda po mnenju Vlade RS nikakor ni ustrezen. Ustaljena praksa.
Pa naj se vrnem k predlogu zakona o javnosti premoženja funkcionarjev. V Poslanski skupini SLS nimamo osebnih zadržkov, da bi bili podatki javni. Opcij, kako podatke objaviti, pa je seveda več. To ni nujno splet in to niso nujno spletne strani Računskega sodišča RS. O možnih variantah je še vredno razmisliti.
Imamo pa seveda svoje mnenje o tistih objavah premoženja na spletnih straneh, ki že od daleč kažejo nerealno sliko. Prepisati premoženje na ženo oziroma moža ali na drugega družinskega člana in potem dajati v javnost neke nerealne podatke, zagotovo ni pošteno, kaj šele transparentno. Čemu je to namenjeno, vemo in takšnemu početju se poslanci SLS ne mislimo pridruževati.
Javnost podatkov o premoženju funkcionarjev bi podprli tudi zato, da ne bi več prihajalo do raznoraznih ugibanj in neposrečenih cenitev premoženja, ko lahko vsaka medijska hiša po svoje in kar tako malo počez oceni premoženje nekega funkcionarja, potem to objavi in s tako objavo neresnica postane dejstvo. Kje so meje kukanja čez plot, v mojo hišo, v vašo denarnico … da ne nadaljujem. Prevečkrat so na tak način oškodovani tisti, ki so si premoženje pošteno prislužili. Tisti, ki znajo dobro izigravati sistem in zakonodajo, pa se seveda uspešno skrivajo.
Tudi zato moramo mi, tukaj v Državnem zboru RS, sprejemati dobro zakonodajo, ki je ne bo možno izigravati in tudi zato ne moremo kar tako mimo mnenja Sodnega sveta RS, ki opozarja, da posamezni členi predloga zakona o javnosti premoženja funkcionarjev niso v skladu z Ustavo RS in Zakonom o računskem sodišču.
Na koncu naj v imenu Poslanske skupine SLS dodam le še to, da s takšnim zakonom morda lahko zajezimo korupcijo in klientelizem, da bi pa tak zakon oz. njegovo izvajanje lahko povrnilo splošno zaupanje javnosti v javne institucije in javne funkcionarje, pa ne verjamemo. Da bi dosegli tak učinek, bi se morali vsi mi funkcionarji krepko zazreti vase, biti samokritični in dobro razmisliti kaj morda počnemo narobe in kaj bi še lahko naredili za svoje sodržavljane, za svoj narod …, potem nam bodo morda ljudje spet zaupali ne glede na to, kakšen avto vozi kateri funkcionar.