Ljubljana, 24. september 2009 – Včeraj so na nadaljevanju 9. redne seje Državnega zbora RS poslanke in poslanci glasovali za sklep Odbora za finance in monetarno politiko, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo in tako končali zakonodajni postopek o predlogu zakona.
V nadaljevanju si lahko preberete predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa, ki jo je na seji predstavil prvopodpisani mag. Radovan Žerjav:
Ob dejstvu prihajajoče gospodarske krize je sedanja Vlada RS sprejela nekaj ukrepov za blažitev posledic te gospodarske krize in spodbujanja gospodarstva. O njihovih učinkih oziroma posledicah smo zelo različnih mnenj. Sam menim, da so bili premalo pogumni, odločni in tudi premalo učinkoviti.
V drugem četrtletju se je gospodarska kriza v Sloveniji še poglobila, saj se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem 2008 znižal kar za 9,3 %. UMAR v zadnji izdaji svoje redne statistične publikacije z dne 7. 9. 2009 kot ključna razloga za padec BDP v navedeni višini omenja upad izvozne aktivnosti za 21,3 % ter upad investicijske aktivnosti za 27,3 %. Statistični urad ugotavlja celo, da so bruto investicije padle celo za 36,7 % v drugem četrtletju.
Vsi dobro vemo, da na prvi razlog težko kakorkoli direktno vplivamo. Naš izvoz je pač odvisen od gospodarske klime in potrošnje v državah, kamor največ izvažamo. Po drugi strani pa na investicijsko aktivnost lahko vplivamo, in sicer preko investicij javnega sektorja ter investicij zasebnega sektorja. V obrazložitvi Rebalansa proračuna smo vsi skupaj ugotovili, da možnosti za povečevanje investicij v javnem sektorju ni več, da smo dosegli nek maksimum, če hočete. Preostane nam torej le še razmišljanje o tem, kako spodbuditi investicije zasebnega sektorja. Investicije, ki bodo zagnale slovensko gospodarstvo in na daljši rok zagotovile večjo gospodarsko produktivnost. To pa je področje, kjer je po našem mnenju bilo storjenega premalo. Ukrepi, ki pa so bili namenjeni gospodarstvu, pa so žal usmerjeni, tako rečeno, le v gašenje požara, ne pa v smer spodbuditve gospodarske aktivnosti. In vlada še vedno, kljub vsem glasnejšim kritikam in opozorilom na tem področju, tišči glavo v pesek. Kaj torej lahko naredimo? Nujno je treba slovenskemu gospodarstvu dati spodbudo, da se bo pričelo z investicijami oziroma se bo investicijsko aktivnost spodbudilo. Samo te namreč, po našem mnenju, v tem trenutku lahko preobrnejo tok dogodkov, kakršen je. V mesecu januarju smo s spremembo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb investicijsko olajšavo v opremo neopredmetena dolgoročna sredstva povišali na 30 % investiranega zneska, pri čemer je določena najvišja absolutna olajšava v višini 30 tisoč evrov. Večini slovenskih podjetij to prav nič ne koristi. Nujno in takoj je potrebno odpraviti to neprimerno zneskovno omejitev olajšav. To zahteva tako Gospodarska zbornica Slovenije kot mnogi gospodarstveniki. To je na odprtju obrtnega sejma pred več stoglavo množico prisotnih obljubil tudi predsednik vlade gospod Borut Pahor. Gospodarstvo potrebuje več motivacije in več podpore za ponovni zagon, premagovanje težav in iskanje priložnosti, ki se kljub kriznim časom ponujajo. Zato smo v Poslanski skupini SLS pripravili predlog zakona, katerega cilj je spodbujanje gospodarstva k investicijam, kar bi posledično povzročilo rast in razvoj tudi v teh težkih spremenjenih razmerah. Zaradi pričakovane manjše gospodarske aktivnosti v letošnjem letu, v letu 2010 in 2011 kot posledice prej navedene finančne krize bodo predlagani začasni ukrepi pomenili predvsem stimulacijo zagona novih investicij. Predlog zakona določa začasno spremembo že uveljavljene investicijske olajšave. Predlaga se povišanje zneska, ki se lahko uveljavlja kot investicijska olajšava, in sicer bi se olajšava po predlogu zakona lahko uveljavila v višini 15 % investiranega zneska, in sicer samo v letih 2009, 2010 in 2011.
Ker so v recesiji še posebej prizadeta manj razvita območja, predlog zakona vsebuje rešitev, ki omogoča uveljavljanje višje stopnje olajšave na takšnih območjih. Predlagamo tudi začasno možnost uveljavitve olajšave za investicije v zemljišča in zgradbe.
Predlog zakona je korekten in potreben, zato predlagam, da nasprotujemo predlogu matičnega delovnega telesa in izglasujemo, da je predlog zakona primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.
V nadaljevanju seje je predsednik SLS in poslanec mag. Radovan Žerjav predstavil še mnenje Poslanske skupine SLS o Zakonu o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb_
Za Vlado Republike Slovenije kriza ne obstaja več. Zakaj to trdim? Na zadnjih treh sejah Državnega zbora RS, torej v zadnjih štirih mesecih, od meseca junija naprej smo obravnavali 61 zakonov. Od tega so bili le štirje vladni predlogi povezani s protikriznimi ukrepi.
Na tej seji, septembrski seji, ni niti enega vladnega ukrepa, povezanega s protikriznim delovanjem, niti enega. Slovenija pa poka po šivih. Posledice krize so v Sloveniji očitno privrele na dan v najhujšem obsegu in obliki, Vlada RS pa se s tem sploh ne ukvarja več. Veliko energije se vlaga v tako imenovane takšne in drugačne strukturne reforme, s katerimi se zaletavamo v zid, brez kakršnegakoli koncepta ali strategije. Naj spomnim na tekmovanje v tem, kdo bo napovedal kakšen nov dodaten davek pa zamrznitev plač in zdaj zadnji predlog, zamrznitev pokojnin. Tako opevani ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, za katerega smo namenili čez 200 milijonov evrov in naj bi bil pisan na kožo delovno intenzivnim panogam, posebej Gorenju, kot se je govorilo, se je očitno sesul v prah. Po tekočem traku pa brez najmanjšega premisleka zavračate vsak predlog opozicije in dialog z nami, kot da je vsa pamet tega sveta zbrana samo na eni strani, torej na koalicijski. Ker v Vladi RS nimate nikakršnih odgovorov na nastalo situacijo, poskušate situacijo zamegljevati celo z ideološkimi in populističnimi temami. Ta trenutek je seveda najprimernejši trenutek za javno razpravo o izenačevanju pravnih pravic istospolnih partnerjev z zakonsko zvezo. Če bomo rešili ta problem, bomo najbrž rešili vse probleme v Sloveniji.
Predlog zakona, ki je pred nami, je potreben in nujen. Na to opozarjajo in se s tem strinjajo, poudarjam še enkrat, v Gospodarski zbornici Slovenije, takšen ukrep je ne nazadnje napovedal in obljubil tudi predsednik Vlade RS ob odprtju obrtnega sejma v Celju, in podpirajo ga mnogi gospodarstveniki. Noben ukrep, ki ga je sprejela Vlada, ni bil usmerjen v spodbuditev gospodarske aktivnosti, ampak žal le v gašenje požara. Takšne kritike vedno glasneje izrekajo tudi strokovnjaki s področja ekonomije. Na nevzdržno in težko situacijo, kar se investicij tiče, opozarja UMAR. Vi pa še kar naprej tiščite glavo v pesek. Prav.
Nujno potrebno je slovenskemu gospodarstvu dati spodbudo, da se bo pričelo z investicijami oziroma se bo investicijsko aktivnost spodbudilo. V Poslanski skupini SLS smo pripravili predlog zakona, katerega cilj je spodbujanje gospodarstva k investicijam, kar bi posledično povzročilo rast in razvoj tudi v teh težkih spremenjenih razmerah. Vendar, ker smo ga predlagali v Poslanski skupini SLS, ga je seveda treba zavrniti. Argument ministra za finance je več kot smešen. Šlo naj bi za neprimeren čas, saj naj bi v tem trenutku bil finančno nevzdržen.
Vlada ga bo predlagala, ko bo finančno vzdržen. Sprašujem se, seveda, kdaj bo to. Kdaj bo finančno vzdržen? Veliko vas je govorilo o finančni vzdržnosti. Beremo pa drugače v časopisih, o razsipništvu. Vse bolj sem prepričan, da bo treba poleg tako imenovanih ženskih kvot na volitvah v Državni zbor RS in pri sestavi Vlade RS vpeljati tudi neke kvote gospodarstvenikov. Ti primanjkujejo, tako v tej hiši kot tudi v naši vladi.
V Poslanski skupini SLS bomo predlogu sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, seveda nasprotovali. Predlagam, da vsi storimo enako.
