Ljubljana, 9. oktober 2009 – Ob jutrišnji obletnici Koroškega plebiscita, ko smo Slovenci leta 1920 izgubili velik del ozemlja, se v SLS sprašujemo, zakaj se mora neprijetna zgodovina vseskozi ponavljati. Podobno smo kasneje izgubili tudi Trst in nekatera bližnja območja večinoma zaradi interesov večjih narodov in koristi drugih. Ob tem predsednik SLS mag. Radovan Žerjav opozarja_ »Tretja stopnja izgubljanja ozemlja se dogaja prav v teh dneh, ko Vlada RS nadaljuje aktivnosti za parafiranje arbitražnega sporazuma, ki bo Slovenijo skoraj zagotovo prikrajšal za nekaj njenega ozemlja. Tudi v tem primeru bomo očitno bolj kot pred sogovornikom popustili pod pritiski tretje strani, v tem primeru Evropske unije, ki na takšne spore gleda kot na oviro do njenega cilja – nadaljnje širitve.«
Kot je videti iz zgodovine, so nekatera slovenska ozemlja za vedno izgubljena in kot vemo, je vsaj v primeru koroškega plebiscita veliko vlogo odigrala spretna taktika prepričevanja, kako bo ljudem veliko bolje pod avstrijsko državo. »Takrat so ljudje oblasti verjeli in ne morem si kaj, da se ne bi vprašal, če ne poteka tak proces v Sloveniji tudi sedaj – ko aktualna oblast zagotavlja ljudem eno, v resnici pa ve, da se bo zgodilo nekaj popolnoma drugega,« se sprašuje mag. Radovan Žerjav. Na tem mestu se lahko vprašamo, kakšno mnenje bodo imeli o nas naši zanamci, ko Slovenija ne bo več pomorska država, ne bo imela zagotovljenega izhoda na odprto morje in bo zaradi tega izgubila svoj ugoden strateški položaj.
»Zaradi tega bomo v SLS še naprej vztrajali pri tem, da se Sklep Državnega zbora RS o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov ne sme kršiti oz. razveljaviti in bomo za to uporabili vsa možna in dovoljena sredstva,« je še povedal predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
10. oktobra 1920 je Avstrija z agresivno nacionalno propagando povsem legitimno izkoristila pasivnost tedanjih jugoslovanskih oblasti in s plebiscitom dosegla priključitev znatnega dela ozemlja, čeprav je po popisu leta 1910 na tem ozemlju živelo kar 70 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. To je bil tudi začetek izrivanja slovenstva s tega območja. Še več, tudi danes za slovensko manjšino ni ustrezno poskrbljeno, čeprav Avstrijo k temu zavezuje Avstrijska državna pogodba iz leta 1955. Slovenci na avstrijskem Koroškem pa so v manj kot sto letih prešli iz večinskega prebivalstva na manjšino brez določenih pravic. Tu je naloga matične države, da zastavi svoj diplomatski vpliv in se ustrezno zavzame za pravice svojih sonarodnjakov.