POSLANSKA POBUDA
VLADI RS
MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR
MINISTRSTVU ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
MINISTRSTVU ZA ZDRAVSTVO
Pisna poslanska pobuda mag. Radovana Žerjava v zvezi z ukrepi za zatiranje ambrozije
Spoštovani!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo resno zaskrbljeni zaradi neukrepanja Ministrstva za okolje in prostor RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Ministrstva za zdravje RS v zvezi z razširjenostjo in novim vnosom invazivnih tujerodnih rastlin na slovensko območje. Skrbi nas dejstvo, da se pristojni organi sploh ne zavedajo razsežnosti problema, ki ga lahko slovenskemu prebivalstvu in celotnemu javnozdravstvenemu sistemu povzročijo alergijske reakcije zaradi cvetnega prahu plevelov.
Kot smo že javno napovedali, Vam pošiljamo predlog ukrepov, s katerimi bi zajezili razširjanje in novi vnos invazivnih tujerodnih rastlin oziroma v tem primeru ambrozije na slovensko območje.
1. KAJ JE AMBROZIJA
Pelinolistna ambrozija ali pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia L.), je ena najbolj alergenih rastlin. Domovina te enoletne rastline je severna Amerika. Po Evropi se je začela širiti šele v začetku 19. stoletja. Danes je ambrozija najbolj razširjena v vzhodni Evropi, pojavlja pa se tudi v zahodni Evropi. V Evropi poznamo vsaj 20 vrst ambrozije, pri čemer je najbolj razširjena pelinolistna ali kratka ambrozija.
Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Vlogo opraševalca opravlja veter. Ena rastlina proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard, pelodnih zrn. Količina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, v suhih letih jih je več in obratno. Pelodna zrna lahko s pomočjo vetra prepotujejo razdalje tudi nad 100 km. Največja koncentracija pelodnih zrn je v krogu 1 km okrog rastline. Seme ambrozije ostane kaljivo v tleh tudi več kot 30 let. Hitrost širjenja rastline je med 6 in 20 km na leto.
Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah itd. V zadnjem času se pojavlja tudi pri nas v Sloveniji kot plevel v okopavinah (sladkorna pesa, krompir, koruza). Največje potencialno žarišče ambrozije so zapuščene njive in travniki. Tako ni nič presenetljivega, da so v Evropi največja žarišča ambrozije v vzhodni Evropi, kjer je zaradi opuščanja kmetijske pridelave (Madžarska) ter vojn (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) veliko zapuščenih polj, kjer se ambrozija nenadzorovano razmnožuje.
Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Osebe, občutljive na cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek, in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih/m3 zraka.
V povprečju pa se prve reakcije pojavijo, ko je v kubičnem metru zraka vsaj 200 ali več pelodnih zrn ambrozije.
Glede na to, da je ambrozija ena najbolj alergenih rastlin in hkrati trdovraten plevel na obdelanih površinah, bi bilo rastline nujno sistematično uničevati. Za uspešen boj je treba uničiti rastline pred cvetenjem. Na vrtovih jih uničujemo z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov.
2. REŠEVANJE PROBLEMATIKE V TUJINI
Uničevanje ambrozije je zakonsko urejeno na Madžarskem, Hrvaškem, v Švici, Italiji in Kanadi. Zakonsko podlago pripravlja tudi Avstrija.
Na Madžarskem so se začele kampanje boja proti ambroziji že pred nekaj leti. Organizirali so celo tekmovanje za otroke, kjer je tisti, ki je nabral največ ambrozije, dobil posebno nagrado. Natisnili in razdelili so na tisoče zgibank in slik z ambrozijo.
Na Hrvaškem izvajajo vsako leto različne projekte uničevanja ambrozije v več mestih (Zagreb, Osijek in Varaždin), kjer s pomočjo letakov in drugih aktivnosti opozarjajo ljudi na problem ambrozije. Določena mesta sprejmejo tudi posebne plane aktivnosti (za zatiranje plevelov s poudarkom na ambroziji), v katerih podrobneje določijo roke za izvajanje posameznih aktivnosti; pripravijo celostno medijsko kampanjo; organizirajo posebno telefonsko številko, na katero lahko občani javljajo, kje so zasledili površine zaraščene z ambrozijo in podobno.
V Kanadi obstaja zakonska obveza za uničevanje ambrozije na vrtovih. Izvajanje zakona nadzirajo tudi poštarji, ki javljajo policiji, kdo ne izvaja uredbe. Kazni za neupoštevanje te uredbe lahko znašajo tudi več kot 1.000 kanadskih dolarjev.
V EU se še pogovarjajo o sprejemu posebne zakonodaje za področje tujerodnih invazivnih vrst, kamor sodi tudi ambrozija.
3. (NE)REŠEVANJE PROBLEMATIKE V SLOVENIJI
o Nimamo strokovnega podatka o razširjenosti ambrozije v Sloveniji, saj prijavljene raziskave na to temo niso bile odobrene.
o Poslansko vprašanje - seja Državnega zbora RS z dne 2. 3. 2009_
- izvleček iz odgovora MKGP_
"Dogovorili smo se tudi, da bi ta medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov MOP-a, MKGP-ja in tudi Ministrstva za zdravje, tako kot ste predlagali, pričela z delom 31. 3. 2009 in da bi te strokovne podlage za izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja, v tem primeru pelinolistne ambrozije, pripravili nekako do 30. 6. 2009."
- izvleček iz odgovora MOP_
"Naj povem, da v zvezi s tem ustanavljamo posebno medresorsko komisijo, kjer bosta sodelovala poleg Ministrstva za okolje tudi Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za zdravje.
Moram reči, da tukaj ni kakšne posebne strategije ne v okviru EU, in ne tukaj pri nas; da se je v okviru EU začela razprava o tem; da tudi načrtujemo, da bi v okviru te medresorske skupine tudi izdelali slovensko strategijo za reševanje te problematike. Ne gre pa samo za ambrozijo, ampak gre tudi za druge invazivne tujerodne vrste, ki se širijo ne samo v Sloveniji, ampak tudi po Evropi in povzročajo težave, razne alergije, da ne govorim še o drugih škodah za zdravje ljudi."
o Zadnjih nekaj let se na FURS-u vrstijo novinarska in poslanska vprašanja glede ukrepov države na to temo.
4. PREDLOGI ZA REŠITEV
Menimo, da se problematika lahko reši le ob sodelovanju MOP in MKGP ter posredno tudi MZ, saj urejanje področja tujerodnih invazivnih vrst pokriva MOP. Do danes smo slišali le obljube o strategiji za preprečevanje in zatiranje invazivnih rastlinskih vrst, konkretnih predpisov pa še kar ni. Ničesar ni znanega tudi o medresorski delovni skupini in o strokovnih podlagah, ki naj bi bile pripravljene do 30. 6. 2009.
Zato v Poslanski skupini SLS predlagamo, da pristojno ministrstvo pripravi in nato Vlada RS sprejme Uredbo, ki bo določala ukrepe za zatiranje ambrozije; zavezance za izvajanje ukrepov; in kazni oz. globe za neizvajanje oziroma nespoštovanje Uredbe.
Predlagamo, da se v Uredbi predpiše, da so zavezanci za izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije_
• lastniki in uporabniki obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč, gozdov in lovišč;
• odgovorni za upravljanje z vodotoki in kanali;
• odgovorni za upravljanje in vzdrževanje površin ob javnih prometnicah in železniških progah;
• odgovorni za upravljanje s parkovnimi in drugimi javnimi zelenimi površinami.
Po presoji Vlade RS oziroma strokovnih služb se seveda lahko ta seznam razširi.
Ukrepi naj se nanašajo na to, da morajo vsi zavezanci s svojih površin oziroma površin, za vzdrževanje katerih so pristojni (odgovorni), tekom vegetacijske dobe tekočega leta redno in večkrat odstranjevati in zatirati ambrozijo z raznimi agrotehničnimi (kolobarjenje, primerna obdelava tal, pravočasna setev ... ), mehanskimi (okopavanje, pletje, ruvanje, košnja ... ) in kemijskimi (dovoljeni herbicidi ... ) ukrepi, ki jih določi stroka.
Potrebno je tudi določiti, kdo naj nosi stroške za izvajanje ukrepov.
Kazni za neizvajanje Uredbe naj bodo denarne in predpisane posebej za pravne in fizične osebe in za odgovorno osebo pravne osebe. Predlagamo, da je višina denarnih kazni skladna z namenom, da se čim več zaveznikov čim prej loti izvajanja Uredbe.
Zakonska podlaga za izdajo predlagane Uredbe se nahaja v Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/2007): 12. a člen, 72. a člen, 73. člen. V tem zakonu so tudi kazenske določbe, ki bi se seveda lahko razširile.
12.a člen ZZVR
(posebno nadzorovano območje množičnega izbruha)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se za posebno nadzorovano območje šteje tudi območje, na katerem se ugotovi množični izbruh škodljivih organizmov.
Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi množični izbruh škodljivih organizmov, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem na predpisan način obvestiti Upravo.
Na ozemlju iz prvega odstavka tega člena pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu odvzame uradni vzorec in ga pošlje v laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta določi vrsto škodljivega organizma.
Na podlagi laboratorijskega izvida v skladu s 6. točko 76. člena tega zakona Uprava naredi oceno tveganja. Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je treba uvesti ukrepe za nadzor nad škodljivimi organizmi, Uprava predlaga ministru ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov.
Vlada na predlog ministra določi meje posebno nadzorovanega območja, ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov, stroške izvedbe predpisanih ukrepov ter potrdi program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov.
Ocena tveganja in program ukrepov iz prejšnjega odstavka se upoštevata kot strokovna podlaga v vseh nadaljnjih postopkih ocene škode zaradi rastlinskih škodljivih organizmov v kmetijstvu.
72.a člen ZZVR
(Vlada)
Vlada Republike Slovenije lahko v primeru množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov iz 12.a člena tega zakona naloži posebne naloge in izvedbo ukrepov izvajalcem javnih pooblastil zdravstvenega varstva rastlin, javni službi zdravstvenega varstva rastlin in drugim izvajalcem zdravstvenega varstva rastlin zaradi izvedbe predpisanih ukrepov na posebno nadzorovanem območju.
Vlada Republike Slovenije lahko za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov v primerih iz prejšnjega odstavka, če gre za naravne ali druge nesreče, odredi tudi obvezno sodelovanje Civilne zaščite, gasilcev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, policije ter drugih pristojnih institucij v državi.
73. člen
(ukrepi ministra)
Minister za izvajanje tega zakona lahko odredi naslednje ukrepe;
- na določenem območju odredi prepoved gojenja posameznih vrst, sort ali klonov rastlin;
- omeji ali prepove trgovanje s posameznimi vrstami rastlin;
- odredi obvezno sodelovanje imetnikov pri zatiranju škodljivih organizmov ter uporabo njihove opreme za ta namen;
- odreja vse druge ukrepe, potrebne za izvajanje tega zakona.
V upanju, da boste našo pobudo vzeli resno in čim prej pripravili predlagane ukrepe, vas lepo pozdravljam.
mag. Radovan Žerjav
poslanec SLS
