Ljubljana, 6. oktober 2009 – Odbor Državnega zbora RS za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na današnji 11. redni seji zavrnil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je v obravnavo predložil poslanec SLS Franc Pukšič. Namen vloženih sprememb in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je zaščita delavcev v vzgoji in izobraževanju s končano višješolsko izobrazbo, ki so jim bile zaradi nejasnih zakonskih določb kršene pravice. Tudi spremembe in dopolnitve Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki jih je letos predlagala Vlada RS in so jih poslanci Državnega zbora RS sprejeli v mesecu juliju 2009, niso odpravile omenjenih neenakosti.

Ob uveljavitvi ZOFVI marca 1996 se je predpisana izobrazba za strokovne delavce v vrtcih in šolah praviloma zviševala. Zviševanje izobrazbene ravni zaposlenih v vrtcih in šolah je bilo utemeljeno na pričakovanju, da takšna izobrazba zagotavlja višjo kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, saj sama po sebi predstavlja višje kompetence izvajalcev vzgojno- izobraževalnega procesa. Najobsežnejše premike je nova zakonska ureditev prinesla na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, deloma pa tudi na področju srednjega poklicnega izobraževanja. Nova šolska zakonodaja je seveda prizadela precejšen del strokovnih delavcev, ki niso izpolnjevali pogojev po novem zakonu, so pa do uveljavitve zakona izpolnjevali vse pogoje. Te delavce je ZOFVI v prehodnem režimu zaščitil tako, da so še naprej lahko delali v vzgoji in izobraževanju, čeprav niso izpolnjevali pogojev glede izobrazbe (če so izpolnjevali vse druge pogoje).

V praksi se je ta zaščitna norma sicer uveljavila, vendar se je povezovala z neprekinjenim delovnim razmerjem. V primeru, da je delavec z enim delodajalcem prekinil delovno razmerje in ga hotel skleniti z drugim, se je v posameznih primerih postavljal dvom, ali tak delavec še lahko opravlja vzgojno-izobraževalno delo pod enakimi pogoji ali pa zanj zaščitna norma pravzaprav ne velja. Z novelo ZOFVI iz leta 2008 je bil sicer v 42. členu opravljen poskus, da bi se zagotovila zaščita na celotnem področju vzgoje in izobraževanja, vendar v praksi ni zaživela.

Z letošnjo spremembo ZOFVI je bilo določeno, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja, s to določbo pa ni urejena zaščita delavcev v vzgoji in izobraževanju s končano višješolsko izobrazbo.

Po zavrnitvi zakona je poslanec Franc Pukšič povedal_ "Razočaran sem in ne morem verjeti, da se lahko koalicija tako ravnodušno obnaša do učiteljev s višješolsko izobrazbo, ki so učili tudi nas. Vsekakor veljavni zakon ne ščiti učiteljev z višješolsko izobrazbo. V primeru prekinitve, daljše od 90 dni, ti učitelji izgubijo možnost zaposlitve v vzgoji in izobraževanju in tudi niso enakovredno obravnavani pri določanju trajnih viškov. Prepričan sem, da je treba učiteljem z višješolsko izobrazbo s temi spremembami povrniti človeško in strokovno dostojanstvo, vendar je koalicija temu nasprotovala brez argumentov. Vemo pa, da v tej koaliciji ne velja moč argumenta, ampak samo moč glasovalnega stroja."