Ljubljana, 16. oktober 2009 – Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav ob današnjem svetovnem dnevu hrane poudarja pomembnost samooskrbe s hrano v Sloveniji. Vloga samooskrbe s hrano namreč v zadnjih letih na videz izgublja na pomenu, tudi zaradi nekaterih smernic Skupne kmetijske politike EU, ki po letu 2013 daje večjo težo zagotavljanju varne in kakovostne hrane potrošnikom, ki naj bo tudi cenovno dostopna. »Vse lepo in prav; a v trenutnih razmerah, ko gospodarsko-finančna kriza še ni popustila, je bolj pomembno, da v Sloveniji ustvarimo take pogoje za kmetijstvo, ki bodo omogočali razvoj pridelave varne, kakovostne in čim cenejše hrane ob zagotavljanju prehranske varnosti, čim višjo stopnjo samooskrbe, ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine. Vlada RS in pristojno ministrstvo nikakor ne bi smela pozabiti na vzpostavitev sistema načrtovanja in izvajanja generične promocije slovenske hrane in s tem na prepotrebno obveščanje potrošnikov o kakovosti in varnosti kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov. Kajti, naj se zgodi še hujša recesija – takrat bo morala, in ne samo morala, pač pa želela vsaka država najprej poskrbeti zase in za svoje prebivalce. In ne vem, kaj bomo takrat naredili, če ne bomo imeli vzpostavljenega izgrajenega in konkurenčnega sistema samooskrbe,« opozarja mag. Radovan Žerjav.
Slovenija ima možnost zagotoviti visoko stopnjo samooskrbe, a zgolj slepo sledenje nekim nadnacionalnim ciljem je v primeru samooskrbe vprašljivo in lahko postavi državo in državljane v težak položaj. Slovenija mora stremeti k trajnemu ohranjanju rodovitnosti kmetijskih zemljišč, varstvu kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter k ohranjanju in izboljšanju virov za trajnostno pridelavo hrane. Zagotavljati je treba trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom ter uresničevanje načel varstva okolja.
Ob tem predsednik SLS mag. Radovan Žerjav meni, da moramo ob svetovnem dnevu hrane še posebej dobro premisliti predvsem, kakšno hrano si želimo jesti. »V SLS smo prepričani, da je z boljšo organiziranostjo tržno usmerjenih, profesionalnih družinskih kmetij in kmetijskih podjetij moč zagotoviti, da bo slovenska kakovostna hrana prišla do potrošnikov po sprejemljivih cenah. Država bi morala poskrbeti tudi za to, da ne bo prevladal vtis, da iz tujine prihaja cenejša in kakovostnejša hrana, kar se z marketinškimi prijemi da odlično predstaviti, četudi ni najbolj realno, pri tem pa je lahko izpuščeno bistveno_ dejanska kakovost prehrambenih izdelkov,« še meni mag. Žerjav in dodaja, da bi bilo odgovorno graditi na vzpostavitvi zaščitnih blagovnih znamkah za kakovostno pridelano slovensko hrano.
SLS poudarja, da je treba slovensko javnost in domače kupce ozavestiti, da v Sloveniji v povprečju pridelujemo kakovostno hrano in da je država dolžna vzpostaviti sistem, da že v trgovinah ne bo prihajalo do razlik v kakovosti te pridelane hrane, predvsem pa, da ne bo prihajalo do prodaje oporečne ali celo zdravju škodljive hrane. Prepričevanje nekaterih institucij, med njimi tudi predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, da med konvencionalno in ekološko hrano ni bistvenih razlik ter da je izbira med ekološkimi živili in konvencionalno hrano le stvar potrošniške izbire ali morda življenjskega sloga, kaže na dejstvo, kako malo je zavedanja o pomenu slovenske kakovostno pridelane hrane in samooskrbe slovenskega naroda.
Ob današnjem svetovnem dnevu hrane bi se vsi morali zavedati ljudske modrosti_ »Ko zboli zemlja, zbolijo tudi rastline, nato živali in nazadnje zboli še človek,« še poudarja predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
