Ljubljana, 21. oktober 2009 - Danes je na nadaljevanju 10. redne seje DZ RS vodja Poslanske skupine SLS Jakob Presečnik predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
V Poslanski skupini SLS bomo predlog o dopolnitvi Zakona (ki je bil sicer sprejet že davno - leta 1993) podprli, ker podpiramo javno objavo podatkov o premoženju in poslovanju sindikatov.
Sindikati sodijo med pravne osebe zasebnega prava, zato poročila, ki so jih sindikati sicer dolžni letno oddajati Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve - AJPES, po sedaj veljavni zakonodaji niso javna.
Res pa je tudi, da zakon o računovodstvu v 51. členu tudi določa, da mora AJPES, ki je pri nas organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov, dati na razpolago podatke iz letnih poročil pravnih oseb vsakomur, ki to zahteva ter mu proti nadomestilu dejanskih stroškov izdati tudi prepis zahtevanih podatkov.
Zato po mnenju SLS ni zadržkov, da bi podatke objavili tudi javno in bi bili dosegljivi brez posebnega zahtevka pri AJPES-u. Vlogo in pomen sindikatov bi lahko glede ureditve financiranja in poslovanja primerjali kar z vlogo političnih strank, za katere je predpisano transparentno poslovanje. Predvsem pa upamo, da bi taka javna objava dokumentov o premoženju in poslovanju sindikatov vplivala na večjo informiranost članov teh sindikatov in posledično vplivala na bolj neodvisno in aktivnejše delo sindikatov. Nerazumljivo se nam namreč zdi, da sindikati niso že pred leti, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, zahtevali novega socialnega pakta, zahtevali nove ureditve delovne zakonodaje in plačnega sistema ali vsaj dvig minimalne plače, da bi bili dohodki naših delavcev bolj primerljivi z evropskimi razvitejšimi državami. Že ptički na veji čivkajo, da so si vodilni in menedžerski kadri to znali takoj urediti. Sindikati so v tem pogledu zaspali. V trenutni krizi se ta razkorak kaže še bolj dramatično, ker je težje zahtevati od delodajalcev in podjetij, naj dvignejo plače delavcem. S tem je lahko ogrožen marsikateri obstoj podjetja in s tem delovna mesta. Kot sem pred kratkim dejal, ponavljam_ "Najprej je treba zagotoviti delovna mesta, v sedanji situaciji pomeni to tudi - zadržati mnoga, ki so ogrožena, kasneje pa se pogajati o plačah." To je druga pomembna naloga sindikatov, prva je po mojem mnenju zaščita delavcev in delovnih pogojev. Veliko vlogo ima pri tem tudi država, saj s pametno davčno politiko, s stimulacijo in razbremenitvijo delodajalcev ter z določitvijo minimalne plače vpliva na plačna razmerja in odločilno oblikuje ugodno ali neugodno okolje za poslovanje podjetij.