Ljubljana, 20. oktober 2009 - Danes je na nadaljevanju 10. redne seje DZ RS namestnik vodje Poslanske skupine SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Svoboda raziskovanja, poučevanja in oblikovanja je temeljno načelo univerzitetnega življenja in zato morajo vlade in univerze, vsaka v okviru svojih pristojnosti, zagotoviti spoštovanje te temeljne zahteve.
Akademska svoboda mora biti dostopna univerzi sami in posameznikom, zlasti učiteljem, raziskovalcem in študentom, ki to ustanovo sestavljajo. Točno to je ob 20. obletnici izdaje Magne Charte Universitatum v Bologni povedal tudi dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.
In kako je z akademsko svobodo v Republiki Sloveniji? Nenehno se govori o mobilnosti študentov in univerzitetnih profesorjev. Ampak, kot da bi bila »dovoljena« le čezmejna mobilnost. Bog ne daj, da bi govorili in celo podpirali mobilnost univerzitetnih profesorjev oziroma predavateljev znotraj lastne države. Ali to res ne gre skupaj s slovenskim značajem? No, seveda to ni v skladu z željami koalicije po centralizaciji države in univerz.
Institut akademske svobode je po našem mnenju tisti ključni element vsake akademske skupnosti, ki vsakemu njenemu članu zagotavlja pravico do raziskovanja, objavljanja rezultatov in zavzemanja stališč ustno in pisno, jasno v okviru pravnega reda države in neodvisno od svojih akademskih starešin in resornega ministrstva. Ta institut je osnova demokratične in pluralne družbe, ki dopušča mnenja in nasprotna mnenja.
V Poslanski skupini SLS menimo, da bi moral biti v vsaki zakonodaji, ki ureja področje visokega šolstva in raziskovanja, zelo jasno poudarjen institut akademske svobode, ki mora biti osnova za vse sistemske rešitve. To ni toliko v interesu članov akademske skupnosti, temveč predvsem v interesu vse demokratične javnosti. In v tem predlogu zakona to seveda pogrešamo.
Ker je vsaka svoboda vezana tudi na odgovornost, bi moral ta predlog zakona predvideti tudi ta vidik. Uravnoteženje svobode in odgovornosti oziroma obveznosti je model na katerem temeljijo uspešne akademske institucije v tradicionalno demokratičnem delu Evrope, Amerike in Avstralije.
Predlog zakona prav tako ne prinaša nobenih rešitev glede katastrofalne podfinanciranosti slovenskega visokega šolstva. Pričakujemo lahko njegov finančni kolaps, situacijo pa je še poslabšalo uvajanje bolonjskih programov. Resnost situacije izhaja iz primerjave izdatkov proračuna Republike Slovenije in izdatkov drugih držav. Na primer_ na študenta inženirskega študija na leto dobimo v Sloveniji 3.200 €, v Avstriji 15.000 € in v ZDA $ 30.000, na elitnih univerzah tudi od 75.000 in nekje do $ 200.000. Menimo, da bi ministrstvo nujno moralo pripraviti program finančne sanacije visokega šolstva.
V Poslanski skupini SLS opažamo tudi, da ni predvidenih nobenih sprememb, kar se tiče vpisa na osnovi prostorskih in personalnih kapacitet posameznih fakultet. Takšno usmerjanje vpisa namreč ni usklajeno s sedanjimi in predvidenimi, bodočimi zaposlitvenimi potrebami slovenskega gospodarstva. Prepad med vpisnimi željami in zaposlitvenimi potrebami gospodarstva je vse večji, kar vodi tudi do socialnih in ekonomskih problemov.
V Poslanski skupini SLS torej verjamemo, da je že skrajni čas za reforme v javnem delu akademske sfere. Pri reformah pa bi morali izhajati iz demokratične družbe, katere gospodarstvo temelji na zasebni pobudi in iz načela akademske svobode ter definiranja poslanstva slovenskih univerz. Ker ta predlog zakona ne prinaša bistvenih rešitev, ker je konceptualno zgrešen in ker bi od sistemskega zakona pričakovali mnogo več, ga v Poslanski skupini SLS ne moremo podpreti.