Ljubljana, 21. oktober 2009 - Danes je na nadaljevanju 10. redne seje DZ RS namestnik vodje Poslanske skupine SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga sprememb in dopolnitev Zakona o davčnem postopku, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Pred nami je obsežna novela Zakona o davčnem postopku, katere sprejetje po besedah predlagatelja narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema, predlogov strokovne javnosti in davčnih zavezancev ter tudi zahteva po uskladitvi s spremembami evropskega pravnega reda.
Predlog zakona prinaša spremembe na mnogih področjih. V praksi se je izoblikovala potreba po razširitvi podatkov, označenih kot davčna tajnost, ki jih davčni organ lahko razkrije določenim subjektom v taksativno predpisanih primerih. Gre za podatke, ki izkazujejo okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti zavezanca za davek.
Nadalje predlog zakona ureja posebni primer prekinitve davčnega postopka, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav članic EU in pristojnih organih za izmenjavo podatkov.
S predlagano spremembo se fikcija vročitve nadomešča z domnevo o opravljeni vročitvi, ki jo je mogoče v primerih, določenih z zakonom, izpodbijati, vročitev pa se po novem šteje za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.
Predlog določa nov obnovitveni razlog, ki se veže na dejstvo, da je nepravilna odmera davka posledica napak, povzročenih z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za določitev davčne obveznosti, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.
S predlagano spremembo se tako tudi podaljšuje rok zastaranja postopka o posebno hudih davčnih prekrških, in sicer z dveh na tri leta.
Predlog zakona nadalje uvaja novost, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
Ker se je javna dražba kot način prodaje izkazala za najmanj uspešno, se po predlogu zakona zarubljene premičnine praviloma ne prodajajo več na javni dražbi, temveč davčni organ sam izbere primeren način prodaje, pri katerem upošteva najugodnejši izid, predvsem najugodnejšo ceno, ki jo bo lahko dosegel pri prodaji.
Na novo se tudi določa, da lahko davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o upoštevanju davčnih olajšav do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se nam predlagani zakon zdi primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, v nadaljevanju pa se bomo ustrezno odzvali na nekatere dileme in pomisleke, ki so se in se še bodo pojavili.