Zaradi neustrezne zakonodaje, ki se utegne še poslabšati, na desetine milijonov evrov namesto v državnem proračunu ali za obnovo gozdov pristane v zasebnih žepih privilegiranih koncesionarjev
Ljubljana, 27. oktober 2009 – V SLS se zavzemamo za varovanje oziroma popolno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in menimo, da bi moral biti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih zastavljen tako, da bi čim bolj preprečil špekulacije, ki se dogajajo s kmetijskimi zemljišči. Žal je predlog zakona, ki je trenutno v obravnavi, slabo pripravljen in v bistvu ne ureja in ne odpravlja problemov, ki so se do zdaj pojavljali.
Predlog Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa zadeve ureja enostransko in v prid le določenim osebam in občinam. Spreminja se namreč način določanja koncesnine, ki je že sedaj nizka in bi lahko bila petkrat višja. Država bi lahko namesto sedanjih cca 6 milijonov evrov letno dobila od koncesnine, glede na tržno ceno, vsaj 30 milijonov evrov letno. Ta sredstva bi pomenila bistveno povečanje vlaganj v urejanje in vzdrževanje gozdnih cest in urejanje gozdov ter izboljšala pogoje za delovanje gozdarske stroke, obenem pa bi se tudi sprostila konkurenca na trgu gozdarskih storitev. Sedanje stanje in še bolj predvidene zakonske spremembe pa pomenijo zgolj nadaljnje bogatenje privilegiranih koncesionarjev, saj novi zakon izpušča elemente tržnosti in priznanih stroškov. V predlogu sprememb zakona so nejasno določeni vrednost lesa in tržni stroški, torej stroški, povezani z izkoriščanjem in varstvom gozdov. Zakon zamegljuje izračun koncesnine in še slabša zdajšnjo ureditev.
Predlog zakona med drugim praktično ukinja nadzor nad delom Sklada, ukinja se nadzorni odbor Sklada in poročanje o delu Sklada Državnemu zboru RS. Javnost bo tako rekoč izvzeta iz delovanja oziroma nadziranja Sklada, takšnih rešitev pa v SLS ne moremo razumeti kot dobronamerne.
Nadalje predlog zakona določa prenos proračunskih sredstev in zaposlenih z Zavoda za gozdove RS na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, s čimer se načrtno slabi Zavod za gozdove RS.
Predlagatelji so v zakonu določili še, da se Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS jemlje dodatnih 45 % od dohodka iz koncesijskih odškodnin, s čimer sklad skupno izgublja 58 % sredstev iz tega naslova. Ker se iz tega naslova financira delovanje Sklada in namenjajo sredstva za nakupe gozdov in vlaganja v izgradnjo gozdnih cest, se pod vprašaj postavlja nadaljnje delovanje sklada in dobro izvajanje nalog, ki mu jih nalaga zakon. Sklepamo, da gre s tako rešitvijo za nek način ukinjanja Sklada in omogočanje prenosa državnih kmetijskih zemljišč in gozdov v rabo drugim zainteresiranim subjektom.
V SLS torej ugotavljamo, da je predlog Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS pisan le v korist določenih občin in ljudi in ga zato, čeprav prinaša tudi nekatere pozitivne rešitve, kot celoto ne moremo in ne bomo podprli.