Ljubljana, 11. november 2009 - Na današnji redni seji Državnega sveta RS so svetniki soglasno podprli predloga zakonov o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku in dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ju je po skrajšanem postopku predlagala v obravnavo skupina poslancev SLS s prvopodpisanim vodjo PS SLS Jakobom Presečnikom. V imenu predlagateljev je poslanec SLS Gvido Kres obrazložil namene zakonov, ki so med drugim izenačitev pravice kmetov do varstvenega dodatka in do letnega dodatka k pokojninam z ostalimi prejemniki najnižjih pokojnin, njihov cilj pa je izboljšanje socialnega položaja kmetov z najnižjimi pokojninami.
Znano je namreč, da je bil v Sloveniji prag revščine določen pod 495 evri. Po prejšnjem Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki je bila nazadnje dopolnjen leta 1982, kmetje, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic, prejemajo pokojnine v znesku 187 oziroma 227,65 evra. To predstavlja le 35 % najnižje pokojninske osnove, ki je 535,51 evra, kljub temu, da so plačevali prispevke in delali na kmetiji vse življenje. Nepravično in neustavno je, da se te zavarovance izloča iz kroga prejemnikov pokojnin, saj je namen varstvenega, pa tudi letnega dodatka izboljšanje socialnega položaja upokojencev z najnižjimi pokojninami. Za sredstva iz proračuna, ki se za namene varstvenega dodatka plačujejo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je prvopodpisani pod predlogi zakonov, Jakob Presečnik , vložil tudi predloga amandmajev k proračunu za leto 2010 in 2011 v višini predvidenega potrebnega povečanja sredstev za 2,642 milijona evrov. Letni dodatek pa se izplačuje iz blagajne PIZ, za kar bo potrebnih dodatnih 909.838,45 evra.
Državni svet RS je v svoji obrazložitvi poudaril, da je zaradi dviga cen življenjskih potrebščin življenjski standard nekaterih skupin prebivalstva, med katere spada tudi teh 2300 ostarelih kmetov, ki se ne morejo več preživljati s svojim delom, mnogi med njimi pa preživljajo še nezaposlene osebe v gospodinjstvu, v Sloveniji tako padel, da živijo v obupni revščini. Državni svet RS predloga zakonov podpira in poudarja, da mora Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS obravnavanim kategorijam, to je 2300 kmetom, zavarovanim po prejšnjem Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in za ožji obseg pravic, njihovo število pa se vsako leto zelo zmanjšuje (decembra 2008 jih je bilo še 2.588, leta 2005 pa npr. 4.522), kakor tudi drugim skupinam prebivalcev z najnižjimi dohodki, pomagati.