Ljubljana, 16. november 2009 – V Novi generaciji SLS bi ob jutrišnjem svetovnem dnevu študentov radi opozorili, da se navkljub gospodarsko-socialni krizi v Sloveniji še vedno ne zavedamo potenciala, ki ga nosi študentska populacija. Namreč v prihodnosti se bodo ob zaostritvi gospodarske situacije v svetu izkazale samo države z vlaganji v tehnološki razvoj in še posebno v intelektualni človeški kapital.
»Premalo izpostavljamo, kako pomembno je strokovno znanje naših študentov in da bo prav ta intelektualna elita bodoče gonilo slovenskega gospodarstva, zato so nujni izboljševalni ukrepi,« meni predsednik Nove generacije SLS Bor Zgonc. V Novi generaciji SLS bi z veseljem podprli vsako spremembe visokošolskega sistema v smeri večje učinkovitosti in konkurenčnosti. Predvsem se nam zdi, da je nujna pospešitev prehoda na bolonjski sistem visokega šolstva, ki smo se mu zavezali, kajti prehodno obdobje poteka prepočasi. Podpiramo prihod zasebnega visokega šolstva, vendar pod pogojem, da bo ustvarjal konkurenco pri kvaliteti in ne samo pri šolninah. Čas bi že bil, da dobimo v Sloveniji vsaj kakšen oddelek priznane tuje univerze in ne samo neke visokošolske zavode v lasti poslovnežev, ki so blizu politiki.
Tudi za profesorje na univerzah je nesmiselno, da se jih obravnava kot javne uslužbence, temveč bi to morali biti strokovnjaki, ki si konkurirajo na trgu po svojem znanju in sposobnostih. »Ob tem bi se tudi sprostile konkurenčne klavzule nekaterih univerz in s tem omogočile najboljšim slovenskim profesorjem podajanje znanja po vsej državi,« še dodaja Zgonc.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je žal prvo leto svojega mandata zaznamoval bolj z različnimi aferam, ki se vežejo na njegovo preteklost, kot s kakšnimi vidnimi uspehi v svojem resorju. V Sloveniji so namreč nujne dodatne spremembe zakonodaje v visokem šolstvu.
V Novi generaciji SLS se zavzemamo za ureditev strokovnih praks in predpisanih pripravništev, kjer trenutno vsak študijski program določa svoja pravila. Vse to bi lahko bilo povezano v skupni nacionalni program opravljanja študentskih praks oz. pripravništev, kar bomo Vladi RS tudi predlagali. Zaskrbljujoče je, da slovenski študentje med študijem dokazano pridobijo mnogo manj praktičnega znanja kot njihovi študentski kolegi na primerljivih zahodnih univerzah. Nujno je tudi treba urediti tako imenovane »navidezne oz. fiktivne« vpise, kjer se študenti v študijske programe vpisujejo samo zaradi ohranitve statusa študenta in s tem ohranijo določene bonitete in ugodnosti. Ti vpisi ne prinašajo nobene dodane vrednosti državi, pomenijo nezanemarljiv finančni strošek, najpomembneje pa je, da so krivični do tistih študentov, ki redno in v rokih opravljajo svoje študijske obveznosti ter se po končanem študiju tudi hitro zaposlijo. »Brezplačno šolstvo je privilegij, ki ga velja ohraniti, vendar po sistemu veliko večjega nadzora in preprečevanja zlorab. Denar, ki ga država v tem segmentu izgublja, bi lahko namenila za druge pomoči študentom, kot so dodatne štipendije, višja subvencioniranja študentskega bivanja, prevoza itd. …« zaključuje predsednik NG SLS Bor Zgonc.
