Ljubljana, 25. november 2009 – Popolnoma jasno je, da se slovenska politika aktivno vključuje v delovanje in poslovanje naše največje bančne skupine NLB, kar upravičuje s svojim lastniškim deležem v njej. Vendar v SLS ugotavljamo, da so zadnja politična kadrovanja povzročila veliko poslovno škodo sami bančni skupini NLB, posledično pa celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Negotovosti glede vodenja banke se vlečejo že skoraj eno leto in povsem jasno je, da to pomeni stagnacijo, padec kvalitete ponudbe, slabšo konkurenčnost in posledično izgubo tržnega deleža.
»Vlada RS, ki se javno in aktivno vključuje v zaposlovanje vodilnih v NLB, je sredi največjih gospodarskih težav povzročila še krizo v največji slovenski banki. Zato v SLS zahtevamo, da se težave v NLB rešijo v najkrajšem možnem času, banka pa naj začne po hitrem postopku izvrševati svoje temeljno poslanstvo. Denarna sredstva, ki jih banka drži pri sebi, naj posreduje slovenskim podjetjem in na ta način pomaga k sprostitvi kreditnega krča, ki še kar traja. »Takšno pasivno poslovanje s strani NLB je popolnoma neodgovorno, na tak način namreč nikakor ne moremo pričakovati okrevanja gospodarstva v Sloveniji,« je razočaran predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
Dobiček NLB Skupine pred davki ob koncu prvih treh četrtletij letošnjega leta znaša 12,5 milijonov evrov, kar je za banko s skoraj 20 milijardami evrov bilančne vsote zanemarljiv rezultat in praktično neuspeh. Ob tem v SLS opozarjamo, da gospodarska kriza ne more biti izgovor, saj se je bančni sektor v razvitih gospodarstvih že pobral na noge in ustvarja dobičke predvsem zaradi zelo aktivne kreditne politike. V NLB je popolnoma obratno, saj so krediti nebančnemu sektorju padli za 3,1 odstotek, medtem ko so se depoziti istega sektorja povečali za 13,5 odstotka. Banka je izdala tudi za 1,5 milijarde obveznic s poroštvom države, kar jasno kaže, da je vire pridobila in denarna sredstva v svojih bilancah ima. »Čeprav je NLB tudi vključena v državno jamstveno shemo kreditiranja, banka svoje primarne naloge ne opravlja – to je oskrbovanje slovenskega gospodarstva s svežimi sredstvi!« opozarja mag. Žerjav.
Kljub lanskoletni aferi z odpravnino nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, prejšnja uprava NLB Skupine, ki so jo brez potrebe odstavljali šest mesecev pred potekom mandata, vendarle ni odšla brez odpravnin. Stara uprava pa naj bi z nadzornim svetom sklenila dogovor, da se milijonski znesek, predviden za odpravnine, nakaže v dobrodelne namene. S tem pravno in moralno morda ni nič narobe, v SLS pa obsojamo zavajanje javnosti, da je finančni minister Križanič s spretnim pogajanjem dosegel, da so se odstavljeni člani zadovoljili z minimalnimi odpravninami in je banka ta znesek prihranila.
Banka NLB je tudi upnica nekaterim slovenskim podjetjem, ki so se ne toliko zaradi gospodarske krize kot zaradi izjemno tveganih poslov znašla v hudih finančnih težavah. Med njimi so tako Maksima holding kot Istrabenz, banka pa še vedno ni sprejela ukrepov, ki bi zaščitili njen posojeni kapital. Ob tem je popolnoma jasno, da uprava NLB ne ščiti svojega poslovnega interesa, na ta način pa so oškodovani predvsem njeni delničarji. »Namesto zapiranja tveganih terjatev NLB celo izkazuje željo po odkupu dodatnih terjatev v zadevi Istrabenz. V SLS se sprašujemo, ali je to temeljno poslanstvo naše največje banke?« še poudarja predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.