Ljubljana, 23. november 2009 - Danes je na nadaljevanju 11. redne seje DZ RS namestnik vodje PS SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede dopolnjenega predloga proračuna za leto 2010 in dopolnjenega predloga proračuna za leto 2011, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Leto 2009 je že skoraj za nami. Če poskušamo na kratko povzeti iztekajoče se leto, vidimo, da ga je oblikovalo eno dejstvo_ svetovna gospodarska kriza. Ta kriza je seveda povzročila velike posledice tudi v slovenskem gospodarstvu in slovenskih javnih financah.

Če pogledamo rezultat te krize, vidimo, da bomo letos imeli 7,3 % realni padec bruto domačega proizvoda. Upad BDP je predvsem posledica močnega upada izvoza blaga, ki se bo letos skrčil za 18 %, ter upada investicij v osnovna sredstva in opremo v višini 21 %. Kar se kreditne aktivnosti bank tiče, lahko na žalost ugotovimo le, da kreditni potencial iz državne jamstvene sheme ostaja neizkoriščen. Ob vsej energiji, ki se je vlagala v slovenski bančni sistem konec leta, na žalost ugotavljamo, da je kreditna aktivnost podjetij pri domačih bankah na višini 1/10 iz primerljivega obdobja lanskega leta. Nasprotno pa je zadolževanje podjetij pri tujih bankah za slabo šestino večje kot v primerljivem obdobju lanskega leta!!!

Jamstvene sheme za fizične osebe, ki je bila sprejeta s takim pompom, nihče sploh omenja ne več. Tudi razmere na trgu dela se poslabšujejo in se bodo še poslabševale z zamikom. Septembra smo dosegli 9,4 % stopnjo registrirane brezposelnosti, to je 88.366 brezposelnih oseb.

Proračunski primanjkljaj bo dosegel 5,1 %.

Tudi napovedi, na katerih temeljita predloga proračunov za leti 2010 in 2011, niso ravno najbolj rožnate. V prihodnjem letu pričakujemo gospodarsko rast, ki ne bo presegla 1 %. Ob predpostavkah počasnega oživljanja tujega povpraševanja in ohranitve naših tržnih deležev pričakujemo povečanje izvoza za 4 %. Tudi padanje investicij naj bi se upočasnilo, vendar se še ne pričakuje njihovega povečanega obsega. Tudi razmere na trgu dela naj se ne bi izboljšale. Pričakuje se celo povečanje brezposelnosti na število 102.000.

S tem, da so tveganja za uresničitev teh napovedi v smeri nižje gospodarske rasti od napovedane izjemno visoka.

V takšnih razmerah sta pred nami predloga proračunov za leti 2010 in 2011.

Ključni problem, s katerim se bo morala soočiti politika v naslednjem obdobju, bo, kako zmanjšati obseg javne porabe in kako razporediti razpoložljiva javnofinančna sredstva, da bi dosegli čim večjo konkurenčnost in gospodarsko rast.

Pa poglejmo, kako se je vlada polotila prve naloge, zmanjšanja obsega javne porabe. Slabo. Javna uprava mora deliti usodo slovenskega gospodarstva, pa naj nam bo to všeč ali ne. Grozljiva je ugotovitev, da se pravzaprav izdatki za blago in storitve, torej javna poraba, iz proračuna v proračun povečujejo. Če odštejemo sredstva, ki so bila odvzeta ministrstvu za obrambo za namen oboroževanja, hitro ugotovimo, da se neto poraba javne uprave povečuje. Po eni strani bomo slovensko vojsko spravili na kolena, javni sektor pa se obnaša, kot da živi v drugem času na drugem svetu. O številkah, s katerimi bom podkrepil to moje izvajanje, pa v nadaljevanju, ko se bom oglasil v svojem imenu. To je po našem prepričanju nedopustno in neodgovorno.

Zelo nazoren je tudi Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize. Nedopustno je, da se ob povečanem trošenju državne uprave poskuša varčevati na račun socialno najšibkejših slojev. Reševanje javnih financ z neusklajevanjem oz. polovičnim usklajevanjem socialnih transferjev, kot so otroški dodatek, dodatek za nego otroka, dodatek za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka, starševski dodatek, socialna pomoč, nadomestilo brezposelnim, nadomestilo za invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, štipendije, itd ... v tej situaciji enostavno ni primerno. Nadalje je za Slovensko ljudsko stranko nedopustno, da se javne finance rešuje na račun mladih družin in otrok, ko bi se z malo dobre volje veliko večja sredstva dalo prihraniti na drugih področjih porabe, predvsem državne uprave in njenega aparata. V mislih imam prestavitev začetka izvajanja sprememb in dopolnitev zakona o vrtcih, ki določajo, da se iz državnega proračuna vrtcem zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev za otroka, ki je dopolnil starost treh let, v višini 50 % plačila.

Pa naj še povem, kako v Slovenski ljudski stranki ocenjujemo vladne poskuse razporejanja razpoložljivih javnofinančnih sredstev z namenom doseganja čim večje konkurenčnosti in gospodarske rasti. Bojimo se namreč, da bo ob takšnih uspehih slovenske vlade, ko imamo letošnji proračunski primanjkljaj v višini 5,1 % in tudi za leto 2010 naj ne bi bil dosti drugačen, bolj težko sploh kar koli še kam usmerjati.

Ugotovili smo, da sta ključni razlog za takšen padec BDP-ja upad izvoza ter upad investicijske aktivnosti. Vsi dobro vemo, da na prvi razlog težko kakor koli neposredno vplivamo. Naš izvoz je pač odvisen od gospodarske klime in potrošnje v državah, kamor največ izvažamo. Torej se bo povečeval, ko se bo gospodarska klima v evropskem merilu stabilizirala, razen če posamezna podjetja z iskanjem novih trgov ne bodo sama kaj storila na tem področju.

Po drugi strani pa na investicijsko aktivnost lahko vplivamo, in sicer preko investicij javnega sektorja in investicij zasebnega sektorja. Glede na stanje javnih financ se vsi strinjamo, da so investicije javnega sektorja dosegle nevarno visoko mejo glede na dane okoliščine. Maksimum, če hočete. Preostaja nam torej le še razmišljanje o tem, kako spodbuditi investicije zasebnega sektorja. Investicije, ki bodo zagnale slovensko gospodarstvo in na daljši rok zagotovile večjo gospodarsko produktivnost. To pa je področje, kjer je bilo premalo storjenega. Kaj torej lahko naredimo? NUJNO je slovenskemu gospodarstvu treba dati spodbudo, da se bo pričelo z investicijami oz. se bo investicijsko aktivnost spodbudilo. Samo te namreč po našem mnenju v tem trenutku lahko preobrnejo tok dogodkov, kakršen je. V SLS smo poskušali s konstruktivnimi predlogi zakonov, ki bi dali začasno spodbudo vsem vrstam investicij, zato da se to kolo ponovno začne vrteti, a seveda nismo bili slišani.

Naj se v tem kontekstu dotaknem še evropskih sredstev. Na žalost, kljub vaši neizprosni kritiki o neuspešnosti črpanja evropskih sredstev pod ministrom dr. Žagarjem, lahko ugotovimo le eno_ na tem področju se pod vašo taktirko nič ne dogaja, razpisov ni! Zanima me, kako bomo izkoristili predvidena sredstva, ki ležijo na pladnju pred nami? Junija 2009 je bilo npr. napovedano, da bo peti javni razpis v zvezi s koriščenjem sredstev za razvoj regij. Danes je konec leta, ostalo je približno 290 milijonov evrov od približno 600, ker niso razdeljena oziroma za njih ni bil pripravljen razpis ali poziv. Prejšnja vlada z ministrom dr. Žagarjem je v svojih štirih letih naredila šest razpisov, dva iz prejšnjega obdobja in štiri razpise za obdobje 2007/2013 ter na ta način se je razdelilo cca. 300 milijonov evrov. Torej leto dni je okrog in tega razpisa ni. Še huje, projekti se pravzaprav ustavljajo in seveda problem, ki nastaja, je, da ne bodo realizirani tako, kot so razvojni projekti bili zastavljeni. S tem razpisom, spoštovani gospodje in gospe, odpremo ponovno kar nekaj delovnih mest prav na področju, kjer je brezposelnost največja, ker je največ sredstev namenjenih prav v najmanj razvita področja in najmanj razvite regije.

V vaših govorih in predstavitvah pa ves čas poslušamo o protikriznih in strukturnih ukrepih ter nujnih institucionalnih prilagoditvah ... Medtem ko imate sredstva in ukrepe na dosegu, pa jih nočete, ne zmorete oz. ne znate izkoristiti. Ukvarjate se z nadvse pomembnimi strukturnimi spremembami, npr. z novimi pristopi k oblikovanju proračuna. Na tak način spodbujate natančnejše določanje ciljev in bolj uravnotežen razvoj Slovenije, rezultat bi pa moral biti večja učinkovitost ... !!

Večja učinkovitost še nikoli ni bila rezultat lepih besed, še manj bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Edino, kar ste dosegli z novim pristopom oblikovanja proračuna, je njegova nepreglednost in posledično neprimerljivost s preteklimi proračuni. S tem, ko ste proračunske postavke zaključili na nivo podprogramov, se izgublja vsakršna preglednost porabe proračunskih sredstev.

V SLS smo nezadovoljni s takšnim proračunom, kot je pred nami. Iz vseh zgoraj naštetih razlogov. Zato ga tudi ne bomo podprli. V svojih individualnih razpravah vam bomo to našo odločitev še dodatno pojasnili.