Ljubljana, 4. december 2009 – SLS obžaluje stališče Službe Vlade RS za zakonodajo, ki pravi, »da bi morali po mnenju nekaterih, če bi želeli spreminjati mejo, to spreminjati s spremembo temeljne ustavne listine..«, a da_ »…Vlada RS meni, da je meja s temeljno ustavno listino že določena in da je mandat arbitraže, da določi mejo, ki je 25. junija 1991 že bila določena …«, kot je sinoči predvajala izjavo vodje vladne službe za zakonodajo Janeza Pogorelca. Po prepričanju SLS iz tega stališča izhaja, da se slovenska vlada sploh ne namerava boriti za to, da bi iz predloga arbitražnega sporazuma, ki je po mnenju SLS slab in škodljiv za Slovenijo, vendarle iztržila čim več. Predpogoj za to pa je po prepričanju predsednika SLS mag. Radovana Žerjava, da Slovenija ne vodi takšne samoomejevalne politike, kot izhaja iz stališča Vladne Službe RS za zakonodajo, ampak da Slovenija kot svoje izhodišče za arbitražo izpostavi zgodovinska in mednarodnopravno utemeljena dejstva_ da je država, ki je razpadla leta 1991 in nastala 1918, v katero smo Slovenci prišli med drugim tudi s celotno Istro; da je zadnja mednarodno priznana slovensko-hrvaška meja v Istri - to je južna meja cone B STO - potekala po reki Mirni; in da sta bili katastrski občini Kaštel in Savudrija v nasprotju z Londonskim memorandumom odvzeti občini Piran in preneseni na občino Buje, zato gre pri tem za mednarodno pravno nično dejanje.
»Pristajanje Vlade RS na stališče, da Slovenija nima nobenih pravic in možnosti doseči vsaj ohranitev tega, kar je Slovenija nesporno imela na dan osamosvojitve, je za SLS nesprejemljivo in pomeni popolno brezbrižnost do najbolj vitalnih nacionalnih interesov,« še pravi mag. Žerjav.
Potreba po strokovni predstavitvi pomislekov uglednih pravnih strokovnjakov o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško in argumentov, da naj bi bil ta tudi v nasprotju s temeljno ustavno listino, je v teh dneh prav tako še vedno zelo aktualna. Zato predsednik SLS mag. Radovan Žerjav ponovno izraža pričakovanje, da bo predsednik Vlade RS Borut Pahor vendarle spoznal nujnost soočenja tudi kritičnih strokovnih mnenj in končno povabil na sestanek vse strokovnjake in druge ugledne Slovence, ki so javno izrazili pomisleke o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško, kot so dr. France Bučar, dr. Janez Čebulj, dr. Miro Cerar, dr. Marko Pavliha, akademik in pisatelj Boris Pahor in drugi.