Ne smemo in ne bomo dovolili, da zmaga interes kapitala pred pravico ljudi do zdravja in varnosti

Koper, 4. december 2009 – “Kljub številnim protestom, javnim posvetom, okroglim mizam in – ironično – tik pred začetkom svetovne podnebne konference v Koebenhavnu, so očitno še vedno zelo močni nekateri lobiji, ki brez kakršne koli slabe vesti postavljajo gospodarske interese pred interese ljudi,« je zgrožena podpredsednica SLS Olga Franca, ki opozarja, da Lizbonska pogodba govori celo o dolžnosti izboljševanju sedanjega stanja okolja, mi pa s takšnimi projekti vnašamo v našo neposredno bližino nove ekološke bombe. »Ob včerajšnji objavi študije o varnostno prometnih vidikih izgradnje terminala z utekočinjenim zemeljskim plinom v koprskem pristanišču, ki sta jo za družbo TGE Gas Engineering izdelali fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze, in ki ugotavlja, da »morebitne nesreče na terminalu z utekočinjenim plinom za Koprčane in Ankarančane ne bi imele škodljivih vplivov«, je povsem jasno, da gre za komercialno naročeno in PLAČANO študijo, ki z vidika države predstavlja zgolj eno od številnih študij strokovnjakov na tem področju,« poudarja Franca in še dodaja, da »bi bilo logično, da naročnik študije, ki je v tem primeru tudi zainteresirani investitor, ob dogovoru za plačilo postavi tudi okvirne cilje študije.«

Kot vedno je tudi tu prisoten močan interes kapitala, ki si ponovno jemlje pravico, da lahko odloča o zdravju in varnosti ljudi – vse za več dobička in lažjo pot do njega. Vendar kot je že poudaril prof. dr. Marko Pavliha, »imamo ob obilici evropskih in mednarodnih pravnih argumentov tudi domače, denimo po 133. členu Obligacijskega zakonika,  po katerem lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Povrnitev škode se lahko zahteva celo pri opravljanju dovoljene splošno koristne dejavnosti, če škoda presega običajne meje. Škoda ni le zmanjšanje premoženja ali izgubljeni dobiček, temveč tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu. Državljani namreč tako individualno kot kolektivno doživljamo posamezne posege v okolje in imamo vso pravico, da nas denimo moti tudi videz ali hrup določenega objekta ali dejavnosti«, še dodaja prof. Pavliha.

SLS tudi poudarja, da je treba gledati in videti predvsem dolgoročne posledice tega projekta. Na takšnem terminalu obstaja kar nekaj šibkih členov, ki lahko zaradi pritiskov, utrujenosti materiala ali slabega materiala, ki ni bil podvržen dovolj temeljitemu nadzoru pred vgradnjo, vedno popustijo. Slej kot prej ga bo načel tudi zob časa in tveganje se bo še povečalo. Prav tako študija vseeno nekoliko zanemarja teroristično dejavnost, zato ob tem opozarjamo, da po 11. septembru 2001 svet ne pozna več termina »možna teroristična nevarnost«, kajti dandanes je iz tega vidika možno prav vse. »Še bi lahko naštevali take nevarnosti, ob katerih že mogoče, da kakšni strokovnjaki zamahnejo z roko – vendar te nevarnosti dejansko obstajajo. Morda do katastrofe res nikoli ne bo prišlo – vendar, ali resnično želimo tvegati in se o tem prepričati na lastni koži?« še sprašuje Franca.

 »V SLS se bomo do zadnjega, pa četudi po donkihotovsko borili proti terminalom v Tržaškem zalivu – prepričani smo, da imajo ljudje prednost pred ekološkimi bombami in »morskim pošastmi«, kot je take strukture na torkovem javnem posvetu SLS poimenoval dr. Marko Pavliha,« ne popušča podpredsednica SLS in predsednica MO SLS Koper Olga Franca.