Spoštovani gospod župan Franc Kangler, cenjeni gostje, dame in gospodje!

Danes praznuje tako Maribor kot vsa Slovenija zmago slovenskih rodoljubov. Še posebno pa velja počastiti spomin na pesnika, razumnika in rodoljuba generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Danes želim posvetiti nekaj besed zgodovinsko pomembnim dogodkom in osvetliti njihov pomen tudi za naš čas ter našo prihodnost.

Spomnimo se teh zgodovinskih dejanj_

- 30. oktobra 1918 so mariborski nemški mestni svetniki razglasili Maribor in okolico za del nemške Avstrije. 1. novembra 1918 je general Rudolf Maister izjavil_ »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko« ter istega dne z izbranimi slovenskimi rodoljubi prevzame dejansko oblast, narodni svet pa Rudolfu Maistru podeli generalski naziv;

- v tistih dneh general Maister razglasi splošno mobilizacijo in zbere 4000 vojakov;

- 21. novembra 1918 se ustanovi Mariborski pešpolk kot prva narodna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljstvom;

- 23. novembra 1918 general Maister razoroži nemško mestno vojaško stražo proti volji narodnega sveta v Ljubljani;

- 27. novembra 1918 zasede slovensko ozemlje od Radgone do Šmohorja pri Beljaku v skladu z dogovorom s polkovnikom Rudijem Passyjem. Pri tem so pomembno vlogo odigrale enote iz Ljubljane, zlasti pa enote pod vodstvom Frana Malgaja na Koroškem.

S tem je bila na Štajerskem določena državna meja, kot jo je bil šest desetletij prej kot narodnostno in cerkveno mejo zakoličil blaženi škof Anton Martin Slomšek, meja na Koroškem pa se je kasneje spremenila s plebiscitom_

- zaradi politikantstva, anemičnosti in nedržavotvornosti v Ljubljani,

- zaradi neprimernega obnašanja srbskih vojakov na Koroškem,

- zaradi močne nemške propagande, ki je spravila v negotovost gospodarsko in socialno ponižane sloje,

- zaradi politične geometrije Beograda, ki je želel zagotoviti premoč Srbov v novi državi,

- zaradi politike velesil, ki so poravnavale medsebojne račune z ozemlji na škodo malih narodov.

O generalu Maistru so napisane knjige, za tisti čas pa smemo reči: bil je razumnik, čuteč pesnik, hraber vojskovodja in zaveden narodnjak - domoljub, ki je ljubil dediščino svojih očetov. V tistem času je s slovenskimi izobraženci in soborci odgovorno in državotvorno ocenil vlogo Maribora na zemljevidu srednje Evrope, ocenil zgodovinski trenutek, saj je čutil odgovornost za bodočnost Maribora in vse spodnje Štajerske v bodoči državni skupnosti enakopravnih narodov.

Delo generala Maistra in hrabrih domoljubov je aktualno tudi za naš čas, ko je Slovenija svobodna država, povezana v Evropski uniji in Natu. Tu pa se postavljajo tudi vprašanja, kako je z domoljubjem v izobraževalnem sistemu, v medijih, v slovenski vojski, v javnem in zasebnem življenju? Kje je beseda razumnikov spričo aktualnih socialnih, narodnostnih in političnih protislovij, ki ogrožajo socialno varnost ljudi? Kako se soočajo izvoljeni predstavniki ljudstva s socialnimi protislovji, ki ogrožajo socialni mir in posledično tudi integriteto države? Kako osrednja slovenska oblast rešuje socialna, demografska in politična protislovja na obrobju slovenskega državnega in narodnega prostora?

Odgovori niso enoznačni, so pa pomembni za našo prihodnost. Gotovo pa je, da niso dovolj tehnologija, globalni trg in dobiček na računih posameznikov, po možnosti v tujini. Potrebne so solidarnost, srčna kultura in odgovornost. Niso dovolj pozlačene kljuke na bankah, svetleče se stolpnice v velemestih in osemkolesniki pri nas. Potrebna je pravična distribucija dobrin in socialna varnost ljudi v vseh regijah in stanovih. Ni dovolj formalna demokracija in vladavina prava, ne enotnost vsakokratne koalicije. Pomembni sta pravičnost in spoštljivost. Ni dovolj predstavljati Slovenije v Bruslju, podobno kot v zgodovini na Dunaju ali v Beogradu, temveč je treba tudi pogumno zastopati njene interese. Ni dovolj socialna pomoč brezposelnim in miloščina obubožanim v breme tistih, ki delajo. Pomembno je varčevati, vlagati, odpirati nova delovna mesta, ki ustvarjajo dodano vrednost in s tem odpirati perspektivo mladim ljudem v domovini. Treba je vrednostno razlikovati pošteno delo od nedela. Ni dovolj samo dajati denar za znanost in kulturo, temveč je pomembno zagotoviti skladen razvoj vseh civilizacijskih, kulturnih institucij in potreb - gmotnih, kulturnih in duhovnih.

Tudi domoljubje kot kulturna kategorija se je zanemarjalo ali sprevrglo. Enostranski razvoj parcialnih znanosti 19. stoletja je vodil v teorije sovraštva, ki jih je Slomšek imenoval tri zla. Ta pa so se v 20. stoletju potrdila kot totalitarne ideologije. Španski filozof Jose Ortega je opozarjal na »barbarizem specializacij«, ki v odsotnosti kulture, ljubezni in duhovnosti vodi v ideologije sovraštva do drugih in drugačnih. Govorimo o nevidni komponenti človeka, naroda in države. O nevidni komponenti, ki v odsotnosti srčne kulture vodi do požrešnosti, razvrata in napuha, kar najeda gospodarstvo, družino in državo, s tem pa mir, varnost in srečo ljudi ter zaupanje v lastno domovino.

Tako kot človek in narod ima tudi država svoje vidne in nevidne konstitutivne elemente. Po teoriji je za obstoj države potrebno ozemlje, določeno z mejo, prebivalstvo, določeno z državljanstvom, efektivna oblast ter mednarodno priznanje. Državotvorni narodi pa vedo, da je za obstoj države potrebna tudi permanentna volja naroda imeti in braniti to državo. Današnji praznik je posvečen prav temu nevidnemu elementu naroda in države, to je domoljubje, to je volja naroda, da se organizira in brani svojo državo. Ta volja pa je odvisna tudi od zadovoljstva ljudi s to državo, od vzajemnega spoštovanja med ljudstvom in izvoljenimi ali postavljenimi voditelji. Zato je treba v interesu te države in tega naroda odločno se upreti vsem socialnim, političnim in regionalnim protislovjem, ki najedajo medsebojno spoštovanje, spoštovanje do preteklosti, odgovornost do sedanjosti in upanje v prihodnost. Zaradi pomanjkanja državotvornosti v osrednji slovenski pokrajini in dobrikanja velikim silam so Slovenci že zapravili zgodovinske priložnosti in mejna ozemlja v letih 1848 in 1918, pa tudi po letu 1945. 

Na ta slovesni dan se poklonimo predvsem borcem za severno mejo, državotvornosti slovenskih rodoljubov in vizionarstvu generala Maistra. Kako pomembni so kultura, domoljubje in hrabrost, so dokazali razumniki od Trubarja in Slomška do Jančarja. To so dokazali borci za severno mejo, slovenski partizani in borci za osamosvojitev Slovenije. To dokazujejo prostovoljno organizirani člani v društvih General Maister in drugih domoljubnih in veteranskih društvih, ki gojijo svetle tradicije slovenske identitete. To dokazujejo mladi znanstveniki, ki nocoj prejmejo priznanja v Ljubljani, rodoljubi, ki danes prejemajo priznanja v Mariboru in v Kamniku in to so dokazali tudi naši nogometaši, da so ostrmeli Maribor, Slovenija in svet.

Dame in gospodje, ob tem lepem prazniku, ob spominu na herojska dejanja iskreno čestitam vsem, posebej prejemnikom priznanj in želim, da ta dan Slovence navda s pogumom, upanjem in odgovornostjo.