Ljubljana, 10. december 2009 – SLS z obžalovanjem ugotavlja, da se bo letošnje leto, ki ga ja zaznamovala gospodarska kriza, izteklo brez kakršnihkoli resnih protikriznih ukrepov in žal tudi brez kakršnegakoli resnega varčevanja državne uprave in drugih proračunskih porabnikov oz. celo z zapravljivim obnašanjem nekaterih organov. Tudi včerajšnji sestanek vladne protikrizne skupine ministrov namreč ni podal odgovorov na najbolj ključna vprašanja o prepotrebnih nujnih ukrepih, ki bi po eni strani takoj lahko pomagali gospodarstvu, po drugi strani pa drastično zajezili preveliko javnofinančno porabo državne in javne uprave.
SLS, obžaluje, da skupina ministrov, ki je prejšnji teden postala skupina ministrov, zadolženih za pripravo izhodne strategije ali slovenskega poročila o paktu stabilnosti in rasti, ki bo posredovan Evropski komisiji, spoznava nujnost prevetritve proračunske porabe šele ob samem zaključku leta in potem, ko sta že bila sprejeta oba proračuna za leti 2010 in 2011 in očitno zgolj zato, ker Evropska komisija zahteva program stabilnosti, v katerem bo predvideno zmanjševanje proračunskega primanjkljaja v skladu z izboljšanjem gospodarskih razmer.
SLS je Vlado RS že večkrat pozvala k drastičnem varčevanju in nižanju stroškov v državni in javni upravi, kar bi Vlada RS morala upoštevati tudi pri nedavni pripravi in sprejemanju obeh proračunov. Namesto tega pa je vladna koalicija v posmeh varčevanju v času krize v Državnem zboru RS sprejela potraten državni proračun. SLS poziva Vlado RS, naj preneha z vsemi poskusi potratnih potez svoje državne administracije, kot je bil na primer tudi poskus, da se stroške nedavne prednovoletne zabave nekaterih uslužbencev Ministrstva za javno upravo RS prevali na pleča davkoplačevalcev. »Časi niso rožnati. Vse leto je minilo, ne da bi gospodarstvo bilo deležno enega pravega ukrepa, ki bi dal konkreten dejanski učinek, ne le navidezne pozitivne učinke,« pravi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav in dodaja, da bi morala država nujno rigorozno zmanjšati stroške svojega delovanja, in sicer od 20 do 30 odstotkov.
Proračunski primanjkljaj se giblje proti šestim odstotkom, javni dolg države se bo v naslednjih letih skoraj podvojil, zato SLS od razvojnega ministra Mitje Gasparija pričakuje, da bo tudi javnosti pojasnil načrte za servisiranje teh dolgov, potem ko se bodo obrestne mere vrnile na nekdanjo raven. Mag. Radovan Žerjav še opozarja, da država z vsem denarjem, ki ga je dobila iz dodatnega zadolževanja, ni uspela zagotoviti razbremenitve in spodbud realnemu sektorju, nosilcu slovenskega gospodarstva, zato se stiske in težave tako podjetij kot delavcev žal nadaljujejo, čeprav bi lahko z ustreznim in pravočasnim ukrepanjem marsikatero tegobo preprečili ali vsaj omilili.