Ljubljana, 10. december 2009 – V Bonnu se je danes zaključil dvodnevni statutarni kongres Evropske ljudske stranke - EPP, katerega se je kot njena članica udeležila tudi SLS. Delegacija SLS pod vodstvom Janeza Podobnika je bila priča izrednemu političnemu soglasju vseh najpomembnejših evropskih voditeljev, ki so se kongresa udeležili. Iz EPP namreč prihaja 13 predsednikov vlad, predsednik Evropske komisije, predsednik Evropskega parlamenta, in predsednik Evropskega sveta. Letošnji kongres ni prinesel bistvenih kadrovskih sprememb v EPP, tako da je bil prvenstveno delovne narave.
Glavna tema je tako bila nadaljnja uveljavitev socialno-tržnega gospodarskega modela in njegovih rešitev za globalno gospodarsko-finančno krizo. Velik poudarek je bil dan tudi klimatskim spremembam in pomembnosti sprejetja ugodnega globalnega sporazuma na okoljskem vrhu v Kopenhagnu. Kongres EPP je veliko pozornost namenil tudi obeležitvi 20. obletnice začetkov ključnih demokratičnih sprememb v Evropi, vodenih s padcem Berlinskega zidu. O tej tematiki je bila sprejeta tudi posebna resolucija kongresa EPP, ki izraža zaskrbljenost nad ravnanjem nekaterih evropskih vlad in njihovih voditeljev, ki tedanji pospešeni demokratizaciji ne namenjajo ustrezne pozornosti in ne dajejo pozitivnega pečata. Tako se ponekod pojavljajo glorifikacije in revitalizacije nekaterih simbolov ter celo političnih funkcionarjev nekdanjih totalitarističnih režimov. Kongres EPP je to ostro obsodil ne samo kot poskuse spreminjanja zgodovine, temveč tudi kot slab zgled mlajšim generacijam in veliko oviro normalnemu zaključevanju tranzicijskega obdobja in prehoda v normalno demokracijo. Ob tem je v resoluciji izrecno omenjeno in obsojeno tudi nedavno odlikovanje Tomažu Ertlu s strani predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, čeprav zgodovina Ertla pozna kot zagrizenega in gorečega nasprotnika demokratičnih sprememb in slovenskih tendenc po samostojni državi.
Danes je bilo na kongresu EPP očitno, da se Evropska ljudska stranka zaveda svojega prispevka k demokratizaciji, enotnosti in napredku EU ter prevzema kot največja politična skupina v Evropi politično odgovornost za njeno prihodnost. Zato v SLS s ponosom ostajamo aktivna članica politične opcije, ki uživa zaupanje največ evropskih državljanov.
Sicer pa si celotno besedilo resolucije kongresa EPP v angleščini lahko ogledate na spodnji povezavi_
Na voljo pa je tudi, sicer neuradni prevod besedila resolucije, saj slovenščina ni bila uradni jezik kongresa, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju_
Nujna resolucija sprejeta na kongresu EPP, Bonn, 9-10 December 2009
Totalitarni komunistični režimi
V okviru dvajsete obletnice demokratičnih sprememb v Evropi, ko se demokratična Evropa spominja pomembnih dogodkov, ki so se zvrstili pred dvajsetimi leti
Evropska ljudska stranka_
pozdravljajoč resolucijo Evropskega parlamenta o Evropski zavesti in totalitarizmih
1. poudarja, da je ta čas zelo pomemben za ohranjanje spomina na zgodovinsko resnico, demokratično perspektivo in demokratično kulturo v Evropi;
2. izraža zaprepadenost nad dejstvom, da nekatere, predvsem levo-sredinske vlade v Evropi, niso dale zadostnega poudarka omenjeni zadevi;
3. močno obsoja to, da se v nekaterih državah članicah EU sistematično vzpodbuja oboževanje komunističnih diktatorjev, kot na primer v glavnem mestu Slovenije - Ljubljani, kjer je bila ena od glavnih cest letos poimenovana po vodji komunističnega režima, maršalu Josipu Brozu Titu;
4. izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je predsednik Slovenije nagradil g. Tomaža Ertla, nekdanjega šefa tajne komunistične policije UDBA, ob obletnici demokratičnih sprememb v Evropi pretekli teden, z državnim odlikovanjem. UDBA je v Sloveniji pomenila to, kar je bil Stasi v Vzhodni Nemčiji ali Securitate v Romuniji;
5. izraža zaskrbljenost, ker ne gre za manjše skupine ampak za lokalne in nacionalne vlade, ki oživljajo komunistične simbole in se ne ozirajo na številne proteste demokratične civilne družbe;
6. močno obžaluje, da ta dejanja dodatno poveličujejo težke kršitve človekovih pravic, kar predstavlja še posebej negativno sporočilo domači in mednarodni javnosti, kot tudi mlajšim generacijam;
7. obsoja ta dejanja trenutnih lokalnih in nacionalnih vlad v nekaterih post-komunističnih državah. Ta dejanja ne samo da potvarjajo zgodovino in ustvarjajo razlike v družbi, temveč tudi dajejo slab zgled mlajšim generacijam in upočasnjujejo celjenje ran v družbah, ki zaključujejo tranzicijo v demokracijo.