Ljubljana, 16. december 2009 – SLS je nad današnjo novinarsko konferenco Ministrstva za zunanje zadeve RS (MZZ) in njenega govorca Milana Balažica zelo zaskrbljena in razočarana, saj MZZ namesto, da bi ugotovilo in priznalo težko popravljivo napako, ki so jo na ministrstvu in vladi naredili s pripravo in podpisom arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, ta sporazum le še naprej neargumentirano hvalijo kot svoj največji dosežek. »MZZ ob tem nadaljuje z zavajajočimi interpretacijami posameznih členov arbitražnega sporazuma, čeprav se pogosto pozablja, da že sama priprava in sprejem sporazuma pomeni kršitev Ustave RS, več zakonov in tudi Sklepa Državnega zbora RS o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki ga je na pobudo SLS februarja letos sprejel Državni zbor RS. Ta sklep ugotavlja, da je Slovenija ob osamosvojitvi imela teritorialni stik z odprtim morjem in je med drugim nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi.
SLS razume današnje izjave MZZ kot grobo zavajanje, ko pojasnjuje 3. člen arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško v smeri, da bo Slovenija ohranila teritorialni stik z mednarodnimi vodami_ »…da stik Slovenije z odprtim morjem pomeni, da ker je Slovenija teritorialna država, gre za to, da se povežejo slovenske teritorialne vode z mednarodnimi vodami."
Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav pravi_ »če bi 3. člen arbitražnega sporazuma dejansko pomenil to, v kar slovensko javnost poskuša prepričati MZZ, potem bi moralo v tem členu to preprosto dobesedno tako tudi pisati, torej_ »določitev teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami«. Ker pa se Vlada RS in Vlada RH seveda o tem nista dogovorili, to v sporazumu enostavno ne more pisati – in tudi ne piše.« Po mnenju mag. Žerjava bi edino v primeru, da bi v arbitražnem sporazumu bila zapisana nedvoumna dikcija_ »določitev teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami«, to pomenilo, da Slovenija ima pravico do razglasitve epikontinentalnega pasu in pravico do razglasitve ekološko-ribolovne cone.
SLS se tudi ne more strinjati s trditvami Balažica, da se slovenska diplomacija pri arbitražnem sporazumu »zanaša predvsem na stroko". Kajti v kolikor odštejemo vse zaposlene na MZZ in vse zunanje strokovne sodelavce, katerim MZZ plačuje po pogodbi za strokovno svetovanje pri arbitražnem sporazumu, je povsem jasno, da skoraj ni mogoče najti uglednih pravnih ali drugih strokovnjakov, ki bi bili »neodvisni« od MZZ, in ki bi javno podpirali MZZ in Vlado RS pri tem vprašanju. Zato je sklicevanje MZZ na domnevno strokovno podporo arbitražnemu sporazumu za predsednika SLS mag. Radovana Žerjava povsem nerazumljivo, predvsem pa zelo zavajajoče.
SLS še javno sprašuje govorca MZZ Milana Balažica, da podrobneje pojasni, zakaj po njegovo ideja mednarodne konference v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ »ne more zaživeti v praksi«?