Vsebina pisnega poslanskega vprašanja
V mandatu prejšnje vlade je bila na podlagi 64. člena Zakona o pacientovih pravicah septembra 2008 imenovana Republiška komisija za varstvo pacientovih pravic za mandatno obdobje 5 let, ki se do danes še ni sestala.
Kdaj bo sklicana prva seja Komisije za varstvo pacientovih pravic? Ali jo bo sklicalo Ministrstvo za zdravje, če tega ne bo storila predsednica komisije? Ali morda nova vlada meni, da komisije za varstvo pacientovih pravic ne potrebuje in jo bo razpustilo? Menimo, da se s takšnim ravnanjem ustvarja škoda uporabnikom - pacientom, ki so najšibkejši člen v velikem, nepreglednem, neracionalnem, okostenelem zdravstvenem sistemu.
Odgovor ministra za zdravje Boruta Miklavčiča
Poslanec Jakob Presečnik je na Ministrstvo za zdravje naslovil poslansko vprašanje, ki se nanaša na delovanje Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu_ Komisija). Poslanca Jakoba Presečnika zanima, kdaj bo sklicana prva seja Komisije ter ali bo Vlada Republike Slovenije razmišlja, da bi Komisijo razpustila.
Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, v nadaljnjem besedilu_ ZPacP) v 64. členu predvideva ustanovitev Komisije, v sestavi 75 članov. Trenutno je imenovanih 42 članov ter predsednik, kar je več kot dovolj za nemoteno delovanje Komisije, saj le-ta deluje v okviru tričlanskih senatov ter obravnava zahteve za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic. Ministrstvo za zdravje po prejetju zahteve za drugo obravnavo, le to preda v reševanje predsednici Komisije, ki opravi predhodni preizkus zahteve ter pripravljalni nalog, na katerem se udeleženci dogovorijo za možnost takojšnje sklenitve poravnave, za pričetek postopka mediacije ali za obravnavo druge zahteve v senatni obravnavi. Postopek obravnave pred tričlanskim senatom je predviden tudi v primerih, ko med udeleženci spora ne pride do sklenitve poravnave oziroma se v postopku mediacije ne doseže sporazuma.
ZPacP ne predvideva sklica seje Komisije v celotni sestavi, saj je Komisija ustanovljena zgolj za reševanje zahtev pacientov, ki v postopku prve obravnave kršitve pacientovih pravic z izvajalci zdravstvenih storitev niso sklenili dogovora o rešitvi spora. Reševanje zahtev pacientov poteka v senatni obravnavi, ki šteje tri člane Komisije.
V preteklem letu je Komisija obravnavala šest zahtev za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic, kjer je bila v štirih primerih dosežena poravnava. V dveh primerih je zasedal senat, kamor je predsednica Komisije poleg sebe imenovala še dva člana Komisije.
Zaradi majhnega števila zahtev za drugo obravnavo ter velikega števila sklenjenih poravnav, večina članov Komisije še ni bila vabljena na senatno obravnavo oziroma imenovana v senat za obravnavo zahteve za drugo obravnavo. Na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavljamo, da je veliko število pritožb pacientov rešenih že na prvi stopnji, pred izvajalcem zdravstvenih storitev, kar med drugim kaže tudi na dobro delovanje zastopnikov pacientovih pravic, ki pacientom nudijo pomoč pri uresničevanju pravic po ZPacP.
Skladno z zgoraj napisanim, Komisija deluje v skladu s svojimi pooblastili ter na podlagi prejetih zahtev pacientov, zato je razmišljanje v smeri razpustitve Komisije brezpredmetno.