Ljubljana, 18. december 2009 - Danes je na nadaljevanju 12. redne seje DZ RS poslanec SLS Franc Bogovič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Kot smo že slišali danes, je bil Sklad kmetijskih zemljišč ustanovljen v zgodnjih 90-ih letih z osnovnim namenom, da se opravi denacionalizacija v slovenskem prostoru, hkrati pa, da se tudi gospodari z zemljišči in gozdovi, ki so v lasti države Republike Slovenije.
V Slovenski ljudski stranki smo bili vse od prvega stika z ministrom veseli njegove usmeritve, da je treba na področju zemljiške politike marsikaj postoriti, denacionalizacije so v večji meri zaključene in da bomo te rešitve videli v Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč ter v Zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Poleti je potekala ta javna razprava, kjer so bili ti zakoni predstavljeni, na spletu, avgust je bil tisti mesec, ki je bil temu namenjen in v jesenskem času smo takoj želeli tudi opraviti predstavitev mnenj na to temo, čemur so nekateri v začetku nasprotovali. In zanimivo je, da je bilo tudi veliko tistih, ki so nasprotovali temu zakonu in takšnim tezam. Naj samo omenim, da so bile to Kmetijsko-gozdarska zbornica, Sindikat kmetov, Državni svet, Ministrstvo za finance, Zakonodajno-pravna služba je imela celo vrsto pripomb, po meni znanih podatkih tudi del koalicije je bil precej nenaklonjen nekaterim rešitvam. Ampak, kakor je, zakon je danes tu, celo več, tako obsežen zakon je pred nami za sprejem po skrajšanem postopku. Nekatere stvari so v tem zakonu, ki jih tudi v Slovenski ljudski stranki podpiramo in mislimo, da bi bilo to primerna materija za zakon po skrajšanem postopku, celovit pristop k zemljiški politiki pa terja malce več časa, predvsem pa dogovora v strokovni in širši javnosti, kako na tem področju.
V Slovenski ljudski stranki podpiramo rešitve, ki govorijo in usklajujejo določila, ki jih je zapisalo tudi Ustavno sodišče, se pravi, da višek prihodkov ostaja na Skladu, podpiramo tudi to, da se ta del stavbnih zemljišč prenese na občino, da se tudi v bodoče za tista zemljišča, ki bodo za javni interes, prenašajo na občino, prav tako podpiramo interni trg s kmetijskimi zemljišči, ki naj jih v imenu države opravlja Sklad. Predvsem pa v tem zakonu pogrešamo ogromno stvari in pogrešamo kvalitetne nastavke zemljiške politike, ki jih v tem zakonu, milo rečeno, ne vidimo oziroma mislimo, da v nekaterih stvareh celo poslabšujejo situacijo. Mislimo, da so tudi v bodoče onemogočeni nakupi kmetij, zaokroževanje kmetij, eventualno tudi zaokrožitev hribovskih kmetij z gozdovi, vključitev in sodelovanje občin in vseh zainteresiranih v to gospodarjenje na ta način, da niso to samo tisti izpostavljeni delavci sklada, ampak, da bi tisti, ki na terenu delajo, bili bližje prisotni.
Nasprotujemo pa nekaterim rešitvam, za katere mislimo, da počasi ta Sklad tudi uničujejo, in prva takšna je ukinitev javnosti dela Sklada in nadzora javnosti. Prepričani smo, da takšen sklad, ki gospodari z 200 tisoč hektarji gozdov, s 60 tisoč hektarji kmetijskih zemljišč potrebuje nadzor v obliki nadzornega odbora. Zdaj bo ostal samo še svet, ta svet v popolnosti obvlada ministrstvo, kajti imenuje večino članov, predlaga tudi predsednika sveta in tudi ta svet vključno z direktorjem se po novem imenuje na Vladi in ne več v Državnem zboru. Mislim, da tu delamo veliko napako, zaradi katere nas bo v prihodnosti bolela glava.
Druga zadeva, ki je prav tako ali še bolj problematična, je finančna oslabitev Sklada. Kot sem že dejal, po premoženju zelo bogat Sklad, ki bi lahko bil finančno neodvisen, bomo spravili v odvisnika od državnega proračuna.
Bojim se, da ga bomo potem, v gradivih je zapisano po letu 2012, a bojim se, da bo še prej, glede na velike grožnje, ki jih predstavlja 23 milijonov zahtevkov s strani denacionalizacijskih upravičencev za nekoriščenje zemljišč, prevelika obremenitev po novem postaja tudi koncesijska dajatev za občine, poleg 3 % za parke od koncesije, 10 % za SOD, in nekje 45 % ali 7 % vrednosti lesa tista dajatev, za katero mi ocenjujemo, da je prevelika oziroma da bi lahko bila nominalno na enakem znesku, v kolikor bi se tudi v teh gozdovih gospodarilo bolje in pa dobila večja koncesijska dajatev. Mislimo, da je velika napaka, da se sedanja vladna ureditev, ki je vsem znana in se z njo vsi strinjamo, slab sistem pobiranja te koncesnine iz vladne uredbe spremenila v zakonsko materijo, kar pomeni, da bo Državni zbor RS odločal o tej spremembi. Ne vem, komu je to v korist. Bojimo se, da je tudi, če je prenos gozdarske stroke v okviru Sklada, lahko nevarno za razpad gozdarske stroke, to opozarjajo poznavalci te stroke, in v neki meri jim tudi pritrjujemo.
V Slovenski ljudski stranki smo vložili amandmaje in te amandmaje bomo poskušali tudi danes predstaviti kot prave. Bojim se, da ti amandmaji ne bodo sprejeti in bomo pač del odgovornosti za ta zakon sprejeli vsak na svojem delu.