Ljubljana, 18. december 2009 - Danes je na nadaljevanju 12. redne seje DZ RS vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Poslanci SLS podpiramo predlog zakona, saj sledi Ustavni odločbi.
Predlog sicer določa v novem 22. členu, da se za dedovanje med partnerjema registrirane partnerske skupnosti uporabljajo splošni predpisi o dedovanju, enako kot veljajo za dedovanje med zakoncema v zakonski zvezi in partnerjema v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske. Hkrati predlog zakona črta 23. člen ZRIPS, ki določa neobstoj in izgubo dedne pravice, ker z navezavo na uporabo splošnih predpisov o dedovanju ta ni več potrebna.
Verjamemo v dober namen predlagateljev, zato smo na odboru predlagali amandma na podlagi pripombe zakonodajne službe, da bi odpravili neskladje z 8. členom. Splošni predpisi o dedovanju namreč ne razlikujejo med dedovanjem posebnega in skupnega premoženja, temveč enako urejajo dedovanje obeh vrst premoženja. Poleg tega tudi mi menimo, da ni razloga, da ne bi istospolni partnerji enako dedovali tudi po posebnih predpisih (npr. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, Uradni list RS št. 70/95 in 54/99 - odl. US).
S sprejetjem sprememb tega zakona bi odpadla potreba, da bi to Ustavno odločbo in to dedovanje urejali v Družinskem zakoniku, saj istospolna skupnost po našem mnenju ne spada vanj.
Ustavno sodišče namreč ugotavlja, da sta si skupnosti podobni v vsebinskem smislu in ne v dejanskem, razveljavilo je le 22. člen Zakona o registraciji istospolne partnerske zveze (ZRIPS) .
Gotovo je, da se skupnosti razlikujeta v bistveni sestavini - zakonska zveza in družina je namenjena predvsem skrbi za skupne otroke, pri tem se bistveno razlikuje od istospolne skupnosti, kjer je zaradi narave skupnosti dejstvo, da skupnih otrok ni mogoče imeti.
Ne strinjamo se z obrazložitvijo Vlade, ki napačno interpretira odločbo Ustavnega sodišča v tem delu, tako v Družinskem zakoniku kot tudi v obrazložitvi mnenja k temu zakonu in napačno enači te skupnosti z zakonsko zvezo tudi dejansko, ne samo pri urejanju pravnih vprašanj, za kar je ustavno sodišče uporabilo primerjavo.
Ohranitev instituta zakonske zveze kot skupnosti moža in žene je skladno z najstrožjim standardom varovanja človekovih pravic doma in v svetu. Pravica do zakonske zveze je v Ustavi RS jezikovno in sistematično urejena primerljivo kot v Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in zato ni ne dejanskih ne pravnih razlogov, da bi to spreminjali.