Vsebina pisnega poslanskega vprašanja
Spoštovani gospod minister, prosim Vas, da mi posredujete uradne podatke o številu umrlih za posledicami gripe v preteklih petnajstih letih v Republiki Slovenij in sicer za vsako leto posebej.
Odgovor ministra za zdravje Boruta Miklavčiča
Spoštovani,
posredujemo vam odgovor na vprašanje o uradnih podatkih o številu umrlih zaradi gripe v preteklih petnajstih letih, ki ga je posredoval Inštitut za varovanja zdravja RS.
Virus influence, povzročitelj gripe, je lahko osnovni, vmesni ali neposredni vzrok smrti. V običajnih sezonah gripe je virus influence izjemno redko osnovni vzrok smrti bolnika, kar je vidno iz podatkov, ki so v tabeli spodaj. Gripa je osnovni vzrok smrti, kadar je s svojimi zapleti povzročila smrt, pri drugače povsem zdravi osebi. To se je v zadnjih petnajstih letih v Sloveniji dogodilo 54 krat in zato je bila gripa samo 54 krat vnesena kot osnovni vzrok smrti v Zbirko podatkov o umrlih.
Nizko število je s strokovnega stališča povsem pričakovan podatek. Kljub majhnemu številu smrti, kjer je gripa navedena kot osnovni vzrok smrti, je gripa eden ključnih javno-zdravstvenih problemov s področja nalezljivih bolezni.
Virus influence je osnovni vzrok smrti takrat, kadar sam po sebi povzroči virusno pljučnico t.j. močno vnetje in okvaro spodnjih dihal (drobnih dihalnih poti in pljučnih mešičkov). Vnetni proces na spodnjih dihalih onemogoči normalno izmenjavo plinov (kisika, ogljikovega dioksida), bolnika privede v dihalno stisko in tudi ob neugodnem poteku v smrt. Tak potek okužbe z virusom influence je v običajnih sezonah gripe redek. Sezonski virusi gripe običajno izzovejo splošne simptome (vročino, slabo počutje, bolečine po mišicah) in vnetje zgornjih dihal, kar se klinično odrazi z nahodom, bolečimi v žrelu in nadležnim kašljem kot posledico vnetnih sprememb v sapniku in sapnicah t.j. velikih dihalnih poteh.
Navadno je gripa vmesni ali neposredni vzrok smrti pri bolnikih z drugimi osnovnimi boleznimi kot so na primer sladkorna bolezen, rak ali druge kronične bolezni, v teh primerih se gripa ne vnese v Zbirko podatkov o umrlih ampak se vanjo kot osnovni vzrok smrti vnese sladkorna bolezen, rak ali druga kronična bolezen.
V običajnih sezonah gripe je virus influence največkrat vmesni vzrok smrti – okužba z virusom influence oslabi bolnikovo splošno odpornost, okvari obrambne sposobnosti dihal, omogoči prodor bakterijam v spodnja dihala in sekundarno bakterijsko pljučnico, ki je za bolnika usodna in postane neposredni vzrok smrti. V času prebolevanja gripe se pogosto poslabša bolnikova osnovna bolezen npr. pri srčnem bolniku nastopi popuščanje srca (neposredni vzrok smrti, gripa je vmesni vzrok smrti), pri diabetiku (diabetes osnovni vzrok smrti) iztiri prej dobro nadzorovana sladkorna bolezen itd., kar privede do potrebe po bolnišničnem zdravljenju in celo do smrti bolnika. Ker je gripa samo vmesni dejavnik kasnejših zapletov, ki so neposredni vzrok smrti, se gripa ne označi kot osnovni vzrok smrti.
Statistični podatki pa nedvomno kažejo, da se v populaciji v času kroženja virusa influence splošna umrljivost (torej umrljivost zaradi kateregakoli osnovnega vzroka smrti) poveča predvsem pri starostnikih in kronično bolnih.
Pri ocenjevanju vpliva gripe na umrljivost stroka večinoma uporablja podatek o splošni umrljivosti in ne podatek o specifični umrljivosti zaradi gripe (torej podatkov, ki so navedeni v zgornjih tabelah), ker je posredni vpliv gripe na umrljivost, ki se v vzrokih smrti kot se zbirajo po sedaj predpisani metodologiji (WHO) ne vidi, bistveno večji.
Letošnji pandemski virus influence se v določenih lastnostih razlikuje od običajnega sezonskega virusa influence. Epidemiološki podatki kažejo, da je okužba s pandemskim virusom influence za večino ljudi lahka bolezen. Pri nekaterih ljudeh pa potek ni tako ugoden, gripa napreduje v virusno pljučnico. Letošnji pandemski virus influence se direktno veže na celice spodnjih dihal (drobne dihalne poti, pljučne mešičke), jih okvari in ustvarja intenziven vnetni odgovor, ki bolnika pripelje v dihalno stisko in potrebo po mehanskem predihavanju. Takšne direktne okvare običajni, sezonski virusi gripe ne povzročajo ali pa zelo redko. Trenutno beležimo 13 smrti zaradi pandemske gripe, ki bodo v Zbirki umrlih v letu 2009 zabeleženi kot osnovni vzrok smrti samo pri tistih osebah, ki so
bile pred okužbo z virusom H1N1 popolnoma zdrave in ne pri tistih, ki so imele prej težke kronične bolezni, ki so se z okužbo virusa tako zapletle, da je prišlo do smrti.
Pandemija še poteka. Mogoč je še 3. val čez nekaj mesecev. Dokončna ocena vpliva pandemije na zbolevnost, hospitalizacije in smrtnost v tem letu bo možna šele proti koncu leta 2010.