Vsebina pisnega poslanskega vprašanja:

Koprsko tožilstvo je že vrsto let preobremenjeno in nima zadostnega števila strokovnih kadrov. Zaradi povečanih kriminalnih dejanj v gospodarstvu, zlorabe pooblastil in podobnega je zaznati pospešeno delo tako Komisije za preprečevanje korupcije kot policije v Kopru. Dejstvo je, da bi verjetno v Kopru posledično takoj potrebovali dodatne višje tožilce. Policija se je na povečan obseg že odzvala z obljubo, da bo v Koper poslala še deset preiskovalcev in nekatere zadeve prerazporedila med tri policijske uprave. Pričakovati je, da bodo v roku manj kot enega leta na tožilstvo romale ovadbe in vprašanje je, ali bodo na tožilstvu sposobni slediti pregonu in pripraviti obtožilne predloge. Zadeve pa se dobesedno ustavijo na koprskem višjem in okrožnem sodišču. Poleg tega pa javnost ni seznanjena z delom tako policije, tožilstva kot sodišč.

Prosimo za naslednja pojasnila_

- koliko zadev je Okrožno državno tožilstvo v Kopru evidentiralo po posameznih letih v obdobju zadnjih 5 let;

- v kateri fazi so sedaj te zadeve;

- koliko in katere zadeve bodo najverjetneje zastarale in kdo bo za slednje odgovoren;

- ali je bil uveden nadzor nad delom posameznih tožilcev,pri katerih je največ nerešenih zadev,in če je bil - kdaj;

- kakšni ukrepi so bili v zadnjem letu sprejeti za zmanjšanje preobremenjenosti koprskega tožilstva;

- na kakšen način se seznanja javnost z delom tožilstva?

odgovarjamo, kot sledi_

Ministrstvo za pravosodje je z namenom pridobitve odgovorov za pojasnila zaprosilo generalno državno tožilko Republike Slovenije, gospo Barbaro Brezigar. V nadaljevanju povzemamo odgovore, kot smo jih pridobili na osnovi veljavnega 66.d člena Zakona o državnem tožilstvu Prvi odstavek 66.d člena Zakona o državnem tožilstvu določa:

"Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko zahteva od državnih tožilstev podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve ali vrste zadev, ki jih potrebuje za obveščanje javnosti ali za odgovore na vprašanja Državnega zbora Republike Slovenije, Državnega sveta Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije in Predsednika Republike Slovenije v zvezi z delom državnega tožilstva."1.

:

Podatki v zvezi s številom prejetih novih kazenskih ovadb zoper osumljence različnih kaznivih dejanj so razvidni iz spodnje tabele. Statistika je vodena po osebah, saj je to dejanski pokazatelj kakšno število oseb je bilo na novo ovadeno. Podatki za posamezna leta na dan 31.12. so_

prejete            polnoletne      mladoletne    ovadene    skupaj ovadenih   ovadeni           SKUPAJ 

kazenske         ovadene          ovadene      pravne          znanih              neznani       (kaz. ovadbe zoper  

ovadbe/leto      osebe               osebe          osebe         storilcev            storilci     in neznane storilce)

 

 2005                2499                 198               24                 2721             2860               5581

 2006                2517                 171              16                  2704             3454               6157

 2007                2336                153               16                  2505             3608               6133

 2008                2322                  97               40                  2459             3747               6206

 2009                2552                167               27                  2746             3868               6614

Glede vprašanja, v kateri fazi so sedaj te zadeve, je bilo s strani tožilstva pojasnjeno, da je nanj težko odgovoriti, saj gre za nekaj tisoč zadev in bi morali pregledati vsako zadevo posebej. Rešitve so bile različne in pri vseh je bila potrebna in prisotna aktivnost tožilca.

Tožilstvo prav tako ni moglo odgovoriti na vaše vprašanje koliko in katere zadeve bodo zastarale ter kdo bo za slednje odgovoren. Z gotovostjo pa zatrjujejo, da do navedenih situacij po krivdi tožilcev ne bo prišlo, zaradi česar bo v takih primerih potrebno vzroke za morebitna zastaranja iskati pri drugih udeležencih kazenskega postopka.

Nadzor ni bil uveden nad nobenim tožilcem in glede na trenutne razmere za to tudi ni potrebe, saj se zadeve rešujejo znotraj predpisanih ter zastavljenih in dogovorjenih rokov. Konec leta 2009 je bilo na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru 8 spisov, ki niso bili rešeni v roku 90 dni Državnotožilski red v 80. členu določa:

(1)  Državni tožilci so dolžni svoje delo v posamezni zadevi opraviti praviloma v 90 dneh od prejema zadeve na državno tožilstvo, izjemoma pa se zaradi obsežnosti ali posebne zahtevnosti zaradi dejanskih ali pravnih vprašanj v zadevah iz pristojnosti okrožnih sodišč rok lahko podaljša na šest mesecev. O kazenski ovadbi oškodovanca v zadevah skrajšanega postopka mora tožilec odločiti v 30 dneh.

(2)  Če državni tožilec zadeve ne reši v 90 dneh, mora o razlogih pisno obvestiti vodjo državnega tožilstva.

(3)  O tem, ali so podani razlogi za izjemno podaljšanje roka za rešitev zadeve, odloča vodja državnega tožilstva, v njegovi odsotnosti namestnik vodje, po pooblastilu pa tudi vodja oddelka. Dovoljenje za podaljšanje roka reševanja zadeve mora biti vpisano v dnevnik.

(4) Roki iz prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na odločitve, ki jih je državni tožilec dolžan sprejeti med preiskavo ali po končani preiskavi. Ni mogoče podaljšati roka za rešitev zadev, ko gre za odločitev o kazenski ovadbi oškodovanca v zadevah skrajšanega postopka.. Znotraj tega roka pa imajo iz objektivnih razlogov večje število nerešenih spisov. Vrhovno državno tožilstvo RS v skladu s 67. členom ZDT Strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilstev in skupine izvaja Vrhovno državno  tožilstvo s pregledovanjem spisov, ki jih zahteva na vpogled, s pregledom vpisnikov in druge  dokumentacije in na drug primeren način.

Najmanj enkrat na tri leta opravi Vrhovno državno tožilstvo splošni nadzorstveni pregled poslovanja okrožnih državnih tožilstev in skupine z neposrednim pregledom spisov, vpisnikov in druge dokumentacije pri okrožnem državnem tožilstvu.

Spise lahko pregledujejo le vrhovni ali višji državni tožilci, vpisnike in drugo dokumentacijo pa tožilsko osebje Vrhovnega državnega tožilstva, po pisnem pooblastilu generalnega državnega tožilca.

Poročila o nadzorstvenih pregledih se pošljejo generalnemu državnemu tožilcu, ki jih posreduje ministru, pristojnemu za pravosodje.

Državni tožilci, pomočniki državnih tožilcev in tožilsko osebje pri okrožnem državnem tožilstvu in skupini, katerih poslovanje je bilo pregledano, morajo biti seznanjeni z ugotovitvami pregleda in imajo pravico posredovati pojasnila Vrhovnemu državnemu tožilstvu v petnajstih dneh od prejema poročila.

Dokončno poročilo o splošnem nadzorstvenem pregledu se izdela po obravnavanju ugotovitev pregleda in morebitnih pojasnil na skupnem sestanku tožilcev, ki so opravili pregled, s tožilci državnega tožilstva ali skupine, pri katerem je bil pregled opravljen.

  nad Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru v zadnjih dveh letih tudi ni opravilo splošnega nadzorstvenega pregleda.

V letu 2007 pa je Ministrstvo za pravosodje nad Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru opravilo izredni pravosodni nadzor. Ta je pokazal, da je obravnavano tožilstvo vpisnike in evidence vodilo pregledno in v skladu z Državnotožilskim redom. Naroke o odložitvi kazenskega pregona so vodili strokovni sodelavci, kar pa ni bilo v skladu s predpisi, saj je na podlagi določb Zakona o kazenskem postopku v povezavi z Zakonom o državnem tožilstvu za vodenje naroka za odložitev kazenskega pregona pristojen državni tožilec. V zvezi z navedenim je nadzorna skupina predlagala, da narok o odloženem pregonu vodi državni tožilec ali pomočnik državnega tožilca. Glede seznama upravičencev do donacij v primeru odloženega pregona pa je nadzorna skupina državnemu tožilstvu priporočila, da izvede ustrezne ukrepe za večjo transparentnost, predvsem v smeri določitve enotnih in javno objavljenih kriterijev za uvrstitev na seznam, javne objave seznama in zagotavljanja nediskriminacije upravičencev, uvrščenih na seznam ter transparentnosti na ta način plačanih donacij.

V lanskem letu je bil po odhodu dveh tožilcev takoj sprožen postopek za objavo razpisa za dve mesti okrožnih državnih tožilcev. Prispela je le ena prijava in še ta je bila posredovana s strani tožilke, ki je svojo funkcijo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Na podlagi zahtevanih listin in dokazil je bila imenovana za okrožno državno tožilko in je ob začetku tega leta na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru pričela opravljati funkcijo okrožne državne tožilke. Zaradi samo ene prijave je bil ponovljen razpis za prosto mesto enega okrožnega državnega tožilca, vendar ni bila podana nobena prijava.

V zvezi s kadrovskim problemom vodja okrožnega državnega tožilstva v Kopru meni, da bo ta rešen še v prvi polovici letošnjega leta. V mesecu marcu se bo namreč iz starševskega dopusta vrnila pomočnica okrožnega državnega tožilca. V mesecu juniju bo strokovna sodelavka Okrožnega državnega tožilstva v Kopru izpolnila pogoje za imenovanje za pomočnico okrožnega državnega tožilca, pri čemer gre za strokovno sodelavko, ki je na njihovem tožilstvu opravila pripravništvo in po dosedanjih rezultatih dosega merila za opravljanje takšne funkcije. Zato bo podan predlog za sprožitev postopka za objavo razpisa za prosto mesto pomočnika okrožnega državnega tožilca.

Javnost se z delom Okrožnega državnega tožilstva v Kopru seznanja preko odgovorov na novinarska vprašanja. Odgovori so podani s strani obravnavanega tožilstva, nekateri pa tudi preko Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa na podlagi 62. člena Zakona o državnem tožilstvu vsako leto za preteklo leto pripravi skupno poročilo o delu slovenskih državnih tožilstev. Poročilo temelji na podatkih in poročilih, ki so jih za svoje področje dela pripravila okrožna državna tožilstva, Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, Specializirani oddelek za odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti in druge uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku in vsi oddelki Vrhovnega državnega tožilstva RS ter slovensko predstavništvo v Eurojustu. V poročilu so tako prikazani statistični podatki o njihovem delu v preteklem letu, vsebinska predstavitev in analiza dela na posameznih področjih na vseh stopnjah tožilskega dela, sodelovanje z drugimi organi, njihove mednarodne aktivnosti, rezultati nadzora nad delom državnih tožilstev, aktivnosti na področju izobraževanja in delo na področju pravno-informacijske podpore ter poročilo o delu slovenskega nacionalnega predstavnika v Eurojustu. Poročilo je skladno z zakonsko obveznostjo posredovano Ministrstvu za pravosodje in Državnemu zboru RS. Skupno poročilo pa je objavljeno tudi na uradni spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS.

Vodja okrožnega državnega tožilstva na koncu še dodaja, da pravi pokazatelj obremenjenosti ne more biti "gola" številka, saj je obremenjenost odvisna predvsem od strokovne zahtevnosti in obsežnosti vsakega primera posebej. Večji del obremenjenosti, še posebej v letu  2009,  so  nosili strokovno podkovani in izkušeni tožilci. Na to je deloma vplivalo tudi vodenje nekaj zahtevnih in odmevnih primerov. Po njegovem mnenju so, po trenutno razpoložljivih podatkih, rezultati dela tožilstva v minulem letu, navkljub kadrovskim težavam v drugi polovici leta, uspešni. Tak rezultat pa je bil seveda dosežen ob izjemnem angažiranju tožilcev tako v delovnem času, kot tudi v delu preko polnega delovnega časa ter ob koncu tedna. Slednje je bilo opravljeno popolnoma prostovoljno.

Prvi odstavek 66.d člena Zakona o državnem tožilstvu določa:

"Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko zahteva od državnih tožilstev podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve ali vrste zadev, ki jih potrebuje za obveščanje javnosti ali za odgovore na vprašanja Državnega zbora Republike Slovenije, Državnega sveta Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije in Predsednika Republike Slovenije v zvezi z delom državnega tožilstva.".

Državnotožilski red v 80. členu določa:

(1) Državni tožilci so dolžni svoje delo v posamezni zadevi opraviti praviloma v 90 dneh od prejema zadeve na državno tožilstvo, izjemoma pa se zaradi obsežnosti ali posebne zahtevnosti zaradi dejanskih ali pravnih vprašanj v zadevah iz pristojnosti okrožnih sodišč rok lahko podaljša na šest mesecev. O kazenski ovadbi oškodovanca v zadevah skrajšanega postopka mora tožilec odločiti v 30 dneh.

(2) Če državni tožilec zadeve ne reši v 90 dneh, mora o razlogih pisno obvestiti vodjo državnega tožilstva.

(3) O tem, ali so podani razlogi za izjemno podaljšanje roka za rešitev zadeve, odloča vodja državnega tožilstva, v njegovi odsotnosti namestnik vodje, po pooblastilu pa tudi vodja oddelka. Dovoljenje za podaljšanje roka reševanja zadeve mora biti vpisano v dnevnik.

(4) Roki iz prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na odločitve, ki jih je državni tožilec dolžan sprejeti med preiskavo ali po končani preiskavi. Ni mogoče podaljšati roka za rešitev zadev, ko gre za odločitev o kazenski ovadbi oškodovanca v zadevah skrajšanega postopka.

 

Strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilstev in skupine izvaja Vrhovno državno  tožilstvo s pregledovanjem spisov, ki jih zahteva na vpogled, s pregledom vpisnikov in druge  dokumentacije in na drug primeren način.

Najmanj enkrat na tri leta opravi Vrhovno državno tožilstvo splošni nadzorstveni pregled poslovanja okrožnih državnih tožilstev in skupine z neposrednim pregledom spisov, vpisnikov in druge dokumentacije pri okrožnem državnem tožilstvu.

Spise lahko pregledujejo le vrhovni ali višji državni tožilci, vpisnike in drugo dokumentacijo pa tožilsko osebje Vrhovnega državnega tožilstva, po pisnem pooblastilu generalnega državnega tožilca.

Poročila o nadzorstvenih pregledih se pošljejo generalnemu državnemu tožilcu, ki jih posreduje ministru, pristojnemu za pravosodje.

Državni tožilci, pomočniki državnih tožilcev in tožilsko osebje pri okrožnem državnem tožilstvu in skupini, katerih poslovanje je bilo pregledano, morajo biti seznanjeni z ugotovitvami pregleda in imajo pravico posredovati pojasnila Vrhovnemu državnemu tožilstvu v petnajstih dneh od prejema poročila.

Dokončno poročilo o splošnem nadzorstvenem pregledu se izdela po obravnavanju ugotovitev pregleda in morebitnih pojasnil na skupnem sestanku tožilcev, ki so opravili pregled, s tožilci državnega tožilstva ali skupine, pri katerem je bil pregled opravljen.