Ljubljana, 20. januar 2010 – Danes je na 18. izredni seji Državnega zbora RS namestnik vodje PS SLS in predsednik SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje PS SLS glede predloga Sklepa v zvezi s "Tretjim paketom protikriznih ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije v Sloveniji_ Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta", ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.

Pred nami je tretji paket protikriznih ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije v Sloveniji, ki ga je pripravila Slovenska demokratska stranka. V vsakem primeru je treba takšne predloge protikriznih ukrepov razumeti dobronamerno in pozitivno, ne glede na to, s katere strani so predlagani. Še posebej sedaj, ko se veliko raje pogovarjamo o problemih, ki zadevajo samo vlado in vladno koalicijo, o problemih, ki Slovenk in Slovencev ne zanimajo, saj te rešitve pravzaprav ne dajejo nobenih zagotovil, da bi ljudje dobili ali vsaj obdržali službe in ohranili vsaj človeka vredno življenje.

Če poskušamo na kratko povzeti preteklo leto, vidimo, da ga je oblikovalo eno dejstvo, torej svetovna finančna in gospodarska kriza. Ta kriza je povzročila velike posledice, žal tudi v slovenskem gospodarstvu in slovenskih javnih financah. Če pogledamo rezultat te krize, vidimo, da smo v lanskem letu v tretjem četrtletju imeli 8,3 odstotni realni padec BDP. Tudi razmere na trgu dela so se poslabšale in se bodo še poslabševale z zamikom, seveda. Novembra smo dosegli 10,1 odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti, to je kar več kot 95.000 brezposelnih oseb. Proračunski primanjkljaj naj bi dosegel 5,1 %. V letošnjem letu pričakujemo sicer gospodarsko rast, ki pa naj ne bi presegla ene odstotne točke. Tudi razmere na trgu dela naj se ne bi izboljševale. Pričakuje se celo povečanje brezposelnosti na število 120.000 brezposelnih.

V SLS smo že ob sprejemanju prvega rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 opozarjali na dejstvo izredno visokega in nevarnega javnofinančnega primanjkljaja, ki povečuje tveganje in rizične premije pri dostopanju do sredstev na mednarodnih denarnih trgih. Ključni problem, s katerim se bo morala soočiti politika v naslednjem obdobju je, kako zmanjšati obseg javne porabe in kako razporediti razpoložljiva javnofinančna sredstva, da bi dosegli čim večjo konkurenčnost in gospodarsko rast.

Pa poglejmo, kako se je vlada lotila prve naloge, torej zmanjšanja obsega javne porabe. Po moji oceni slabo. Javna uprava, večkrat smo že to dejali, mora deliti usodo slovenskega gospodarstva, pa naj nam bo to všeč ali ne. Grozljiva je ugotovitev, da se javna poraba iz proračuna v proračun povečuje. To je po našem prepričanju nedopustno in neodgovorno in zato smo z namenom varčevanja, poudarjam, varčevanja, Vlado Republike Slovenije pred kratkim pozvali k pripravi rebalansa proračuna tako za leti 2010 in 2011. Zelo nazoren je tudi zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, ki smo ga obravnavali v tej hiši pred nekaj časa. Nedopustno je, da se ob povečanem trošenju države in državne uprave poskuša varčevati na račun socialno najšibkejših slojev, kot na primer z varčevanjem pri otroških dodatkih, dodatkih za nego otroka in, da ne bom našteval, veliko je tega. Tudi na račun mladih družin in otrok. Ko bi se z malo dobre volje veliko večja sredstva dalo prihraniti na drugih področjih porabe. Predvsem, še enkrat poudarjam, državne uprave in njenega aparata.

Naj se v tem kontekstu dotaknem še evropskih sredstev oziroma denarja, ki ga ima Slovenija na voljo iz evropskega proračuna. Na žalost, kljub vaši neizprosni kritiki o neuspešnosti črpanja evropskih sredstev pod ministrom dr. Žagarjem, lahko ugotovimo le eno. Na tem področju se pod vašo taktirko nič ne dogaja, razpisov ni. Zanima me, kako bomo izkoristili predvidena sredstva, ki nam ležijo na pladnju pred nami. Junija 2009 je bilo na primer napovedano, da bo 5. javni razpis v zvezi s koriščenjem sredstev za razvoj razpisan. Danes je začetek leta 2010, ostalo je približno 290 milijonov evrov od približno 600, ker niso razdeljena oziroma za njih ni bil pripravljen razpis ali poziv.

Prejšnja vlada, z ministrom dr. Žagarjem, je v svojih štirih letih naredila 6 razpisov. 2 iz prejšnjega obdobja in 4 razpise za obdobje 2007, 2013 ter na ta način razdelila okoli 300 milijonov evrov. Torej več kot leto dni je okrog in kot sem dejal, petega razpisa ni. Še huje. Projekti se pravzaprav ustavljajo in seveda problem, ki nastaja, je, da ne bodo realizirani tako, kot so razvojni projekti bili zastavljeni. S tem razpisom, spoštovane gospe in gospodje, odpremo ponovno lahko seveda kar nekaj delovnih mest prav na področju, kjer je brezposelnost največja, kjer je največ sredstev namenjenih prav v najmanj razvita področja in najmanj razvite regije iz tega naslova.

V SLS smo prepričani, da je treba slovensko gospodarstvo finančno razbremeniti. Vključno z razbremenitvijo plač in na ta način prvič, dvigniti konkurenčnost gospodarstva in drugič, popraviti plače in to ne samo minimalne, kar je vsekakor prioriteta, ampak tudi ostale. Še posebej imamo v mislih plače visoko izobraženega kreativnega kadra, ki nosi najpomembnejše breme zagotavljanja inovativnosti, napredka in razvoja in ki bo morda tudi nosilec tehnološkega preboja naše družbe.

Še enkrat ponavljam, brez razbremenitve gospodarstva na eni strani in zmanjšanja javne porabe na drugi strani ne vidimo možnosti za izhod iz finančno-gospodarske krize. Osnovna filozofija kakršnih koli programov ali paketov ukrepov za izhod iz gospodarske krize bi morala biti zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in oba ukrepa, ki sem ju navedel pred tem. Predvsem bi to moralo temeljiti na odhodkovni strani javnih financ, torej na zmanjševanju porabe. In tu je zgodb o varčevanju pri rožah in kavicah konec. Treba bo sistematično začeti zniževati obseg odhodkov, katerih največji del predstavljajo plače v javnem sektorju in transferji, za kar pa ustrezne politične volje žal ni, je ni bilo in je tudi v prihodnje več kot očitno ne bo. Gre seveda za drastične ukrepe ali pa, kot jim pravi predsednik vlade, velikopotezne, ki jih politiki odlagamo vse do zadnjega, ko drugega izhoda ni več. V mislih imam s strani predsednika vlade že nekajkrat napovedane strukturne in javnofinančne reforme. O njih smo začeli govoriti že poleti na eni od razvojnih konferenc, ko smo v Slovenski ljudski stranki opozarjali, da je treba delovati vzporedno v dveh smereh, in sicer, z ukrepi za takojšnjo ublažitev krize in s prepotrebnimi strukturnimi reformami na drugi strani. Medtem ko so se prve nekako uspele producirati, skratka, ko so se prvi ukrepi nekako uspeli producirati, čeprav po našem mnenju vsi ravno niso bili najbolj učinkoviti, nekateri že, pa drugih, torej strukturnih reform, do danes žal še ni. Poudariti želim, da podpiramo prepotrebne strukturne reforme in kot sem nekajkrat že dejal, smo pri njih pripravljeni tudi sodelovati.

Apeliramo na spoštovanega predsednika vlade, da prevzame odgovornost, ki mu je bila naklonjena s strani volivk in volivcev in tudi izglasovana v Državnem zboru RS in da prevzame taktirko v svoje roke. Takšne ali drugače skupine ministrov in drugih očitno ne dajejo pravih rezultatov. Vsekakor pa se veselim v prihodnje tega, kar je tudi predsednik vlade dejal, da bo koalicija prisluhnila tudi predlogom iz opozicije. Za šale namreč ni veliko časa.