Ljubljana, 28. januar 2010 - Danes je na nadaljevanju 13. redne seje DZ RS poslanec SLS Franc Bogovič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
V Slovenski ljudski stranki smo v času sprejemanja te spremembe zakona ves čas nasprotovali takšni spremembi, kot jo je predlagala Vlada, kljub temu, da tudi mi delimo mnenje, da je nekaj rešitev v tej spremembi takšnih, ki dajejo pozitivne učinke in jih tudi podpiramo. Zagotovo je treba uskladiti zakon v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. Nismo nasprotovali tudi tej rešitvi, da se izvaja ta prenos stavbnih zemljišč, prav tako podpiramo te rešitve, ki tudi vnaprej urejajo, da se za tiste infrastrukturne objekte in pa tudi objekte za šole, vrtce, ki so potrebni, v bodoče po nekem hitrejšem, enostavnejšem postopku prenašajo na občine in da tu z roko v roki država in lokalne skupnosti urejajo te zadeve.
Trdno smo prepričani, da je v zakonu kar nekaj slabosti. Mi smo na tem stališču, da to, da ni več nadzornega odbora v tem skladu, kaže na to, da je dejansko treba, kot je bilo rečeno, urediti ureditev Sklada v skladu z delovanji javnih zavodov. Čudi nas na nek način, da tak sklad, ki razpolaga z desetino površine Slovenije v najboljših gozdovih, to je 200.000 hektarji, z več kot 50.000 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, nima tega nadzornega odbora, kajti zelo težko je najbrž takšen sklad primerjati z nekim običajnim javnim zavodom. In zato mislimo, da bi bila ta ureditev, ki bi še naprej imela nadzorni odbor in pa tudi širšo nadzorstveno funkcijo preko javnosti, boljša, kot je ta, kakršna je predlagana v sedanji ureditvi.
Kot veliko slabost tega zakona vidimo tudi v tem, da ni nobenih osnov za aktivnejšo zemljiško politiko sklada. Kot smo že danes ugotavljali, Sklad zaključuje svojo vlogo, ki jo je imel v denacionalizacijskem postopku. Tu pa ni nobenih nastavkov za to, da bi lahko sklad nakupoval kmetijska zemljišča, da bi sklad lahko zaokroževal hribovske kmetije, mogoče tudi s kakšnim deležem gozdov, ki so danes pri koncesionarjih.
Kar se tiče največje grožnje, je to, da je že sam pripravljavec zakona zapisal, da bo sklad po letu 2012 odvisen od državnega proračuna. Definitivno se skladu zmanjšajo prihodki. Že en del je teh koncesnin. Kar se koncesijske dajatve tiče, vidimo v spremembi, ki je nastala v teku od sprejemanja zakona, in se koncesijska dajatev sedaj veže na ceno lesa, in je to 7 % od cene lesa, ne pa več 45 % od celotne koncesije, da je to boljša rešitev, zato tudi v nadaljevanju tej rešitvi nismo aktivno nasprotovali. Vidimo pa velik problem v tej grožnji, ki jo ima sklad v obliki zahtevkov teh denacionalizacijskih upravičencev za nerazpolaganje z zemljišči. Nerazumljivo se nam zdi, da se iz sklada plačuje tudi Sodu 10 % od teh gozdov. Zato bi najbrž bilo treba v nekem temeljitem razmisleku te anomalije odpraviti in jih v zakonu, ki bi se sprejemal po normalnem postopku, tudi sprejeti, ne pa s temi rešitvami. In tu vidimo, da je ta finančna grožnja Skladu in če ne bo Sklad imel lastnih virov, kar je pa povsem nesprejemljivo, da bi ob razpolaganju z 200.000 hektarjev gozdov, 50.000 hektarjev kmetijskih zemljišč postal ta Sklad finančni odvisnik od dobre volje vlade in pa parlamenta.
Mislimo, da je napaka, da se je sedaj v ta zakon vnesla tudi uredba, ki je bila doslej za izračun koncesijske dajatve, z aktivnejšim nadzorom, ki ga bodo po zagotovilu vlade sedaj opravljali ti gozdarji, ki bodo šli z Zavoda za gozdove na Sklad, bi najbrž nastale tudi razmere, da bi se lahko eventualno kaj v izračunu, načinu obračunavanja koncesije v letih 2016, ko bo ponovno podeljena koncesija, kaj spremenil. Tu vidimo nek manko.
Še eno napako vidimo, in sicer, da še vedno Sklad uporablja ime sklad, kajti Računsko sodišče, ki je zelo meritorno v zadnjem času v Sloveniji, je že zapisalo, da bi bilo treba to besedo dopolniti, zato se bojim, da ne bomo imeli čez kakšen mesec zopet kakšen napotek Računskega sodišča po kakšni zamenjavi ministra. Tako da tudi to bi lahko obenem pri pripravi novega zakona uredili.
