Ljubljana, 2. februar 2010 - Danes je na nadaljevanju 13. redne seje DZ RS namestnik vodje PS SLS mag. Radovan Žerjav predstavil stališče predlagatelja - Poslanske skupine SLS - glede predloga Zakona o potrebni večini za ratifikacijo Arbitražnega sporazuma med Vlado RS in Vlado RH, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Določitev teritorija in razglasitev suverenosti ljudstva na njenem teritoriju je suverena pravica Republike Slovenije. Oboje je razglasila Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Suverenost ljudstva je določena s prvim razdelkom, teritorij Republike Slovenije pa z njenim drugim razdelkom.
Meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko so bile v Jugoslaviji urejene z mednarodnimi pogodbami med Avstrijo, Italijo in Madžarsko ter Jugoslavijo na drugi strani. Ob osamosvojitvi je te meje (ki jih je Jugoslavija s temi državami uredila z mednarodnimi pogodbami) Slovenija določila kot svoje državne meje z II. razdelkom TUL. V času sprejetja TUL, torej v času osamosvojitve, Slovenija namreč še ni bila naslednica mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija, zato te zanjo, kot samostojno državo, še niso veljale. Ravno zato je bilo treba meje določiti z TUL. TUL torej na novo določa meje Republike Slovenije, pri čemer sicer izhaja iz meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki so bile določene kot meje med temi državami in bivšo Jugoslavijo ter iz meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dotedanje Jugoslavije, za katero vemo, da je bila določena le na kopnem, na morju pa nikoli.
Arbitražni sporazum tako v svojem 3. členu daje arbitrom pooblastilo za določitev poteka meje na kopnem in določitev meje na morju! Arbitražni sporazum je mednarodna pogodba, na podlagi katere bo sprejeta odločitev Arbitražnega sodišča drugi razdelek Temeljne ustavne listine dopolnila s tem, da bo določila mejo na morju. Meja na morju se bo torej prvič in na novo določila, saj do sedaj še ni bila določena.
S to določitvijo se bo torej dopolnilo drugi razdelek Temeljne ustavne listine oz. samo Ustavo, če hočete. V tem primeru gre brez dvoma za prenos izvrševanja dela suverenih pravic na nek subjekt izven naše državne pristojnosti. Arbitražni sporazum torej v tej točki posega v suverene pravice Republike Slovenije, torej v drugi razdelek Temeljne ustavne listine, ki določa meje Republike Slovenije.
Spoštovani! Arbitri ne bodo določali poteka meje, določali bodo mejo na morju in v zgodovini Slovenije bomo tako prvič določili mejo na morju! In kakor koli obračamo ali kakor koli se sprenevedamo, gre za prenos suverenih pravic Republike Slovenije na nekoga drugega izven naše države.
Vse to so seveda trdni argumenti, da bi ratifikacija Arbitražnega sporazuma v Državnem zboru RS tako ali tako morala potekati z dvotretjinsko večino že po obstoječi določbi 3.a člena Ustave.
Spoštovani poslanci in poslanke, pred nami je eno izmed pomembnejših vprašanj v zgodovini Slovenije, saj bo odločitev Arbitražnega sodišča lahko tudi v škodo Slovenije in njenih vitalnih nacionalnih interesov. Od te odločitve bo odvisno, ali bo Slovenija še naprej pomorska država.
Zaradi tega se moramo politiki pri tako pomembnem trenutku in vprašanju odločiti odgovorno in državotvorno ter doseči širok politični in nacionalni konsenz, ki bi zaradi teže odločitve dal legitimnost takšni ratifikaciji. Preglasovanje v takih primerih po naši oceni ne pride v poštev. Zavestno se moramo odločiti, da bomo o tako pomembnem dokumentu, kot je Arbitražni sporazum, odločali z dvotretjinsko večino. Hvala lepa.