Ljubljana, 12. februar 2010 – Danes je na 19. izredni seji Državnega zbora RS vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil mnenje PS SLS glede Slovenske izhodne strategije 2010-2013, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
V tej razpravi bom poskušal biti čim bolj konstruktiven, kot je bil tudi na seji matičnega odbora naš predstavnik, saj moramo ob razpravah o dokumentih, kakršen je ta danes pred nami, čim bolj prisluhniti drug drugemu.
Naj že na začetku povem, da bomo v Poslanski skupini SLS ta dokument podprli. Kljub temu, da strategija predpostavlja, da je finančna kriza mimo in se usmerja na ukrepe prilagajanja gospodarstva po krizi. Poleg tega lahko trdimo, da je strategija presplošna in ne nakazuje konkretnih ukrepov, od katerih bi se lahko nadejali tudi konkretnih učinkov na gospodarsko rast. Strategija navaja tri temeljne ukrepe ekonomske politike, in sicer konsolidacijo javnih financ, financiranje za razvoj ter krepitev elementov varne prožnosti. Na področju javnih financ Vlada Republike Slovenije v strategijo zapiše, da se bo javni dolg povečeval skozi celotno obdobje, ki ga opredeljuje strategija, razen v letu 2013, seveda ob pogoju doseganja ciljnega scenarija.
Ob že navedenih pomislekih o strategiji, ki temelji na optimističnem razvoju nadaljnjih gospodarskih razmer, pa smo prepričani, da je dvom glede doseganja ciljnega scenarija strategije večkrat upravičen. Odločnejši ukrepi bi bili nujni, saj glede na velikost javnega dolga vedno večjo težavo predstavljajo visoki stroški obresti, ki se bodo že naslednje leto močno približali 600 milijonom evrov.
Seveda pa naj v nadaljevanju izrazim svoje mnenje o določenih podrobnostih te strategije. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo prioritete varne prožnosti in socialne kohezivnosti ter prioriteto razvoja prometne in energetske infrastrukture. Podpiramo ukrep sprememb jamstvenih shem s tem, da bi se to že moralo zgoditi in vas pozivam, da pohitite. Podpiramo ukrep omejitve zgornje meje zavarovalnih osnov za socialne prispevke. Vendar iz strategije izhaja, da bo odločitev o uvedbi zgornje meje zavarovalnih osnov za socialne prispevke sprejeta po preučitvi učinkov in posledic ukrepa, ki bo moral biti fiskalno nevtralen. Nesprejemljivo je, da v celotnem obdobju finančne in gospodarske krize vlada ne le, da ni sprejela konkretnih in učinkovitih ukrepov za preprečitev negativnih učinkov krize, celo v strategijo zapiše ukrepe, katerih realizacijo veže na proučitev učinkov. Že vnaprej je povsem jasno, da ima konkretni ukrep negativne fiskalne učinke. Reševati primanjkljaj iz tega naslova na račun zviševanja sedanje minimalne osnove za obračun pri s.p.-jih in d.o.o.-jih pa je res nerazumljivo. Na eni strani vlada v strategiji poudarja pomen drobnega gospodarstva, malih in srednjih podjetij, na drugi strani pa razmišlja o ukrepih, ki bi zmanjševala konkurenčnost teh istih podjetij. Kaj torej zasleduje strategija?
Podpiramo posodobitev ureditve trga dela in tako kot smo že mnogokrat povedali, se zavedamo, da so strukturne reforme na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema nujno potrebne. Seveda se postavlja ob tem veliko vprašanj, ampak v ta kisla jabolka je preprosto treba ugrizniti. S čim na primer ob dvigu upokojitvene starosti doseči sočasno hitrejši oziroma zgodnejši vstop mladih na trg dela? Ta dva ukrepa dosežeta učinek le v primeru, da bi se tudi gospodarstvo v Sloveniji pospešeno krepilo. Tega pa žal strategija ne zagotavlja, saj je v določenih segmentih, na primer pri malem gospodarstvu, celo sama s seboj v nasprotju.
Nadalje, podpiramo uvedbo fiskalnega pravila, kar je nujno. Menimo pa, da je vezava nominalne rasti odhodkov države na rast potencialnega bruto družbenega proizvoda prezapletena. Podpiramo varčevanje v javnem sektorju, na nivoju cca. 400 milijonov letno, kar je sicer premalo ambiciozno. Vlada bi si za cilj morala postaviti zmanjšanje javnofinančnih odhodkov vsaj za 10 % oziroma približno 900 milijonov evrov v enem letu. Od tega je potrebno pustiti za razvoj gospodarstva vsaj 2/3 tega prihranka v obliki neposrednega znižanja davčnih stopenj na dobiček in še bolj razbremeniti strošek dela. To je ukrep, ki je v kombinaciji z ostalimi ukrepi lahko takojšen in neposredno gospodarstvu pomaga prebroditi krizo, da bomo res iz krize izšli kot zmagovalci. Podpiramo znižanje stroškov dela v javnem sektorju, to je zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju za okoli 1600 letno, s tem, da menimo, da je kljub vsemu ta načrt preskromen. Ob tem se sprašujemo, ali je vlada upoštevala svoj neodgovoren dogovor s sindikati javnega sektorja, da prihodnjih nekaj let ne bo odpuščanj. Podpiramo tri prioritetne ukrepe in projekte za doseganje razvojnih ciljev, čeprav smo znotraj tega razočarani, da se znotraj spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti ni znašlo tudi kaj bolj konkretnega. Vprašati se je treba, kako lahko država ali vlada spremeni poslovno okolje v Sloveniji, da bo denimo Gorenje konkurenčno Evropi. To je ključno vprašanje.
Skeptični smo do nekaterih ukrepov, kot so prodaje kapitalskih deležev države v času krize. Če pa že, pa bi se sredstva od prodaje deležev morala namenjati le za razvojne projekte. Seveda pa absolutno nasprotujemo prodaji strateških naložb države, to je finančnih institucij, bank, zavarovalnic in nekaterih drugih pomembnih infrastrukturnih podjetij. Skeptični smo glede prilagoditev operativnih programov in sprememb pravic porabe. S tem se namreč za nek nedoločen čas lahko prekine uspešno črpanje evropskih sredstev. Skeptični smo glede ukrepa koordinacije finančnih instrumentov. Kaj to pravzaprav je?
Ali spada v izhodno strategijo? Nadalje, pri aktivni politiki zaposlovanja nimamo pravih rešitev za tisto kategorijo zaposlenih, ki po 50. letu starosti izgubijo zaposlitev. Nadalje, glede malega dela in da je to eden ključnih ukrepov in največjih problemov te države. Nadalje, pri nekaterih institucionalnih prilagoditvah Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, Dars in podobno. Veliko se govori o dodani vrednosti. Katere so tiste dejavnosti, ki to zagotavljajo? In ne govorite, prosim, da bomo sedaj ustanavljali samo tista delovna mesta z visoko dodano vrednostjo oziroma ukinili tista, ki te dodane vrednosti nimajo dovolj.
Pri tem dokumentu pogrešamo in predlagamo v sistemu izobraževanja vzpodbuditi tehnične poklice. Nadalje, več pozornosti nameniti gospodarstvu. Ta strategija bi se v večji meri morala ukvarjati z gospodarstvom. Nadalje, učinkovitost okoljsko socialne tržne ekonomije je odvisna od uravnovešene mešanice majhnih, srednje velikih in velikih podjetij. Gospodarstvo potrebuje ekonomsko močan sektor majhnih in srednje velikih podjetij, ki temeljijo na inovacijah, iskanju novih idej in rešitev ter ambicij po doseganju poslovne odličnosti. Vsa ta mikro, mala in srednje velika podjetja igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju in ustvarjanju novih delovnih mest in mest za vajence. Mikro, mala in srednje velika podjetja so nujno potrebna za zagotavljanje konkurence. Pomenijo priložnost za preskok iz zaposlenega statusa na samozaposlenost in so bistven predpogoj za decentralizacijo ekonomske moči. Mikro, mala in srednje velika podjetja imajo veliko prednosti, saj so v več pogledih bolj prilagodljiva, lahko hitreje sprejemajo odločitve ter so manj birokratska. Vendar so v primerjavi z večjimi gospodarskimi družbami pogosto v slabšem položaju glede konkurenčnosti. Iz tega razloga je treba povečati olajšave, predvsem glede dajatev in pri oblikovanju lastniškega kapitala. Pogrešamo odgovor na vprašanje, kako povečati konkurenčnost in kako ustvariti poslovno okolje, ki bo omogočalo investicije in nova delovna mesta. Pogrešamo ukrepe razbremenitve gospodarstva. Pogrešamo zavezo k radikalnemu varčevanju v javnem sektorju v vseh segmentih. Zagotovo je 400 milijonov na letni ravni premalo. Pogrešamo spodbujanje investicij v realnem sektorju. Pogrešamo ukrepe večje finančne decentralizacije v Sloveniji tako, da bi izdatki vseh ravni lokalne samouprave, občine in pokrajine, znašali mnogo večji delež v BDP, ne glede za kakršno koli povečanje državne porabe, ampak za prerazporeditev iz državne na lokalno raven. Zaskrbljeni smo nad ukrepom zvišanja minimalne plače, ki ga ne spremljajo nujni ukrepi za razbremenitev delodajalcev.
Toliko za uvod in naj za konec ponovno poudarim, da predlagani dokument v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo. Na ravni konkretnih ukrepov pa pričakujemo, kot rečeno, mnogo večjo aktivnost, kot je v tej strategiji napovedana, z jasno predvideno časovnico in spremljanjem priprave konkretnih ukrepov in njihovih učinkov. Hvala lepa.