Ljubljana, 11. februar 2010 – Danes je na 19. izredni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Franc Pukšič predstavil mnenje predlagatelja glede predloga Priporočila v zvezi z neobjavljenimi javnimi razpisi Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko za obdobje 2009-2013, poslanec SLS Janez Ribič pa je k temu predstavil tudi mnenje PS SLS. Oboje si lahko preberete v nadaljevanju.
Torej, v osnovi mi je pravzaprav žal, da zahtevka za sklic izredne seje v Slovenski ljudski stranki in Slovenski demokratski stranki nismo podpisali že lansko leto junija, ker če bi to naredili, potem bi v kratkem času prišlo do petega javnega razpisa.
Pa vendar ne gre samo za peti javni razpis za operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za program razvoj regij, ampak gre za celotno problematiko črpanja sredstev iz Evropske unije. Dejstvo je, da je program črpanja 2004 - 2006 prejšnja vlada izpeljala tako rekoč fantastično, do 95 % sredstev, kar je najvišje, kar je bilo mogoče. Čeprav je, ko je dobila volitve 2004, bilo nekaj malega šele razpisano, so potem stvari tekle tako, kot je potrebno. Kaj in kako bo s programom, ki ga je izpogajala prejšnja vlada, torej v višini 5,5 milijard, od tega plusa približno 2 milijardi evrov oziroma 4,2 milijarde v treh operativnih programih, 0,9 je za kmetijstvo, ali bo to izčrpano ali ne, je pa danes vprašanje. Po zadnjih uradnih podatkih iz februarja s strani ministrstva za lokalno samoupravo in regionalno politiko izhaja, da ne. Sami se že bojijo, da tega Slovenija ne bo izčrpala, celo napovedujejo v dokumentih zaostajanje za okoli 600.000 evrov, na kar pa smo jih opozarjali že pred enim letom oziroma ob predaji vlade je bila na to nova vlada opozorjena. No, pa gremo po vrsti. 11. novembra 2008 je bila na obisku v Sloveniji komisarka gospa Danute Hübner, ki je zapisala, da je Slovenija ena izmed dveh držav, s katero je bila podpisana že februarja 2008 pogodba o zaupanju, torej preverili so slovenski revizorski sistem in so rekli, da je odličen, zato so podpisali pogodbo o zaupanju in dali možnost, da je Slovenija sama izvajala večji nadzor. Ta ista komisarka je ugotovila, da je Slovenija v obdobju 2004 - 2006 maksimalno izkoristila razpoložljiva sredstva, kar izhaja iz njenega dopisa. Potem je prišlo pismo 19. novembra, par dni za tem, od generalnega direktorja Dira Ahnerja, ki je generalni direktor generalnega direktorata za regionalno politiko v Bruslju, ki pa je zapisal takole_ V okviru vašega srečanja s komisarko gospo Hübnerjevo, ki je potekalo 11. novembra, je komisarka poudarila, da se je Slovenija izkazala kot močan in zanesljiv sistem upravljanja in nadzora ter da je vzpostavila funkcijo usklajevanja, ključnega pomena na nivoju organov upravljanja. Iz pred nedavno objavljenega koalicijskega sporazuma pa izhaja, da smo v bližnji prihodnosti lahko priča temeljnim spremembam sistema upravljanja in nadzora. Gospod Dirk Ahner je napisal v sedmih točkah možne probleme, ki bi nastali z napovedano spremembo v koalicijski pogodbi in seveda opozoril, da to ne bi bilo dobro. V 1. točki je celo zapisal, da bi potrebovali, če bi šli v spremembe, približno od 12 do 18 mesecev za vzpostavitev stanja, ki ga je vlada že prevzela in ki je bilo potrjeno z Evropsko komisijo in tako dalje.
Nato je bivši minister za lokalno samoupravo dr. Žagar čutil potrebo in odgovornost do Slovenije in je napisal odprto pismo predsedniku vlade gospodu Pahorju, kjer je zapisal, da so bili avgusta in novembra 2007 izpogajani vsi operativni programi za obdobje 2007 - 2013, da je z Evropsko komisijo podpisana pogodba o zaupanju in da so akreditirani sistemi črpani. In še nekaj je zapisal, da je bilo razpisanih in podpisanih pogodb od avgusta in novembra 2007 pa do predaje za 1,5 milijarde evrov. Potem pa je dr. Žagar v tem istem odprtem pismu predsedniku vlade zapisal, da koalicijska pogodba predvideva spremembe in ga opozoril, da lahko pride zaradi teh sprememb do ogroženosti, torej, da Slovenija lahko izgubi eno milijardo evrov. Zapisal je tudi, da bi bilo črpanje sredstev za velike regijske projekte bistveno enostavneje in lažje, v kolikor bi imeli regije. Kot vemo, tega sedaj ni in tega več ne bo, ker so regije po Pahorju mrtve.
Po vseh teh opozorilih, ki so torej bila, se zgodi, in sicer to takoj po sestavi vlade, obisk v Bruslju. Torej nova vlada odpotuje v Bruselj. In kdo odpotuje od nove vlade v Bruselj? Minister Gaspari, gospa Andreja Jerina, potem še nekdo iz sekretariata, gospod Vatovec in to je to. Kje je pa ministrica Ploštajner? Če je še vedno bila SVRL tista, ki je bila torej nosilec programov. In minister Gaspari v Bruslju, torej ne glede na pismo 19. 11., to pomeni nekaj dni za tem, to je bilo 4. decembra, 10, 12 dni potem odpotuje v Bruselj in minister Gaspari pove, skupaj z državno sekretarko mag. Andrejo Jerina, da koalicijska pogodba predvideva reorganizacijo kohezijske politike, in sicer, da bo operativni program krepitve regionalnih razvojev prinesla na ministrstvo ta gospodarstvo, da bo razvoj človeških virov prenesen na ministrstvo za delo, družino in socialo in da bo razvoj okoljske in prometne infrastrukture prenesen na ministrstvo za promet. Koordinacijsko vlogo bo izvajal minister, pristojen za evropske zadeve in pravi, da ne bo nobenih težav, ker je tudi podpredsednik vlade.
In kaj se zgodi? Na tem sestanku je bila komisarka Hübner, ki je prej opozorila v svojem pismu preko direktorja direktorata, generalnega direktorja Ahnerja na posledice.
In tudi ob tem istem, torej na tem sestanku, gospa komisarka Hübnerjeva ponovno opozori na vsa že prej našteta opozorila in sicer, možnost konflikta interesov na resornih ministrstvih, možnost nezadovoljivega koordiniranja ministrstev, možnost prekinitve ali odloga vmesnih plačil zaradi novega poročila o ugotavljanju skladnosti sistema. Seveda pove, da bodo morala vsa tri, torej, če se prenese na tri resorje, vsi imeti vse službe, kar pomeni, da se bodo stvari podvojile in za nekaj milijonov evrov tudi podražile. Vprašam, ali bo zamenjana tudi revizijska strategija? Potem pravi, da zaključevanje projektov prejšnjega obdobja, kar mora vlada zagotoviti v letu 2009, torej prejšnja obdobja 2004 – 2006, dokončati v letu 2009, bodo seveda ostali odprti. In seveda še posebej opozori, da se naj izogibajo kakršni koli spremembi pri operativnem programu, razvoj okolja in prometne infrastrukture, na katerem je na razpolago, torej milijarda 636 milijonov evrov. In seveda nekako povedo, torej naši predstavniki vlade, da ne gre za notranja trenja, ampak da gre za skupno iskanje boljših rešitev. In tako pridemo do konca leta 2009, kjer so našli torej skupno rešitev programov.
Namreč, 20. januarja 2009 je ministrstvo za regionalni razvoj, takrat ga je še vodila gospa Ploštajnerjeva, zapisalo, črpanje sredstev za obdobje 2007 - 2013. To je iz SVLR-ja. Za programsko obdobje 2007 - 2013 je bilo doslej razpisanih oziroma potrjenih za dobrih 1,5 milijarde evropskih sredstev. Dokument, ki pa smo ga dobili pred kratkim, predlog finančnega izvajanja operativnih programov za programsko obdobje 2007 - 2013 iz iste službe, seveda, ampak sedaj z drugim ministrom, pa so zapisali, da je za programsko obdobje 2007 - 2013 je bilo od začetka programskega obdobja pa do konca leta 2009 - torej, kjer je razlika - celo 2009 je zraven, da vemo.
Prej je bilo poročilo do 2008, 2007, sedaj pa je poročilo za 2009 skupaj. Potrjenih operacij za 1,8 milijarde evrov evropskih sredstev, ker znaša toliko poraba programskega obdobja. Navedeni znesek se nanaša tako na potrjene in objavljene javne razpise. To pomeni, spoštovana vlada gospoda Pahorja je uspela v enem letu razpisati in potrditi za točno 0,3 milijarde ali za 300 milijonov evrov. Za 300 milijonov evrov. Prej pa vlada, da je spogajala programe, potrdila za 1,5 milijarde evrov. Torej petkrat več. Če pa ni, ja če ni točno, pač boste povedali, to so dokumenti, ki so prišli iz vlade gospoda Pahorja.
Seveda, kaj se je vmes dogajalo? Vmes se je pa seveda dogajal politični linč prejšnje vlade in seveda črnenje in blatenje ministra dr. Žagarja ter celotne prejšnje vlade. To se je seveda dogajalo tudi tako, da je sama gospa državna sekretarka Andreja Jerina, ki je bila torej tudi na tistem obisku v Bruslju 4. decembra, napisala, ko so ministri se že nekaj dogovorili, da seveda vse tisto pač ne velja in da bodo dobili na evropsko komisijo, na resor za regionalni razvoj, pač novo pismo. In v tem istem dokumentu, gospod dr. Žagar vas je opozoril leto dni pred tem, da bomo zapravili milijardo evrov, pa sami navajate že, da je torej iz enega operativnega programa 200.000 evrov vprašljivih, iz drugega operativnega programa pa 400.000. To pomeni 600.000, danes priznavate, da jih ne bomo izkoristili.
V Slovenski ljudski stranki seveda pričakujemo, da boste začeli delati odgovorno za Slovenijo, ne pa za svoje politične interese.
Stališče PS SLS_
V Slovenski ljudski stranki smo razočarani, da se moramo na takšen način truditi, da se ponovno normalizira črpanje evropskih sredstev. Ta vlada je že pri sestavljanju koalicijske pogodbe pričela govoriti, da so pri črpanju evropskih sredstev potrebne institucionalne spremembe, če hočemo biti uspešnejši. O tem je govoril predsednik vlade, bivša ministrica in celo minister za finance. Slednji je govoril, da so bile napake narejene s koncipiranjem programa črpanja evropskih sredstev kljub temu, da ste bili s strani Evropske komisije za regionalno politiko opozorjeni, da spremembe niso primerne in bo to upočasnilo črpanje.
Takrat še ni bilo jasno, s kakšnim namenom to počnete. Danes je popolnoma jasno, da želite upravičiti svojo neuspešnost in zato neupravičeno krivite bivšega ministra za lokalno samoupravo, ki je delal zelo dobro. To je potrdila tudi evropska komisarka za regionalno politiko Danute Hübner, ko je večkrat pohvalila Slovenijo. Komisarka Evropske komisije je ob koncu mandata prejšnje vlade pri črpanju evropskih sredstev za Slovenijo ugotovila naslednje, uradni dokument_ Smo v postopku implementacije novega programskega obdobja. Slovenija je ena izmed prvih držav članic, katere programi so bili sprejeti. Slovenski revizijski sistem je ustrezen, dobra administrativna sposobnost pri implementaciji sredstev kohezijske politike. To dokazuje podpis pisma o zaupanju z Evropsko komisijo, kjer je bila Slovenija ena izmed redkih držav, s katerimi je Evropska komisija takšno pismo tudi podpisala.
V programskem obdobju 2004 - 2006 je Slovenija iz evropskega sklada za regionalni razvoj počrpala 95 % sredstev in 90 % iz ostalih skladov, s čimer je Evropska komisija zadovoljna. Za obdobje 2007 - 2013 si je Slovenija izpogajala 4,2 milijarde evrov iz naslova kohezijske politike. To je 3,5-kratno povečanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Od zaključka pogajanj za obdobje 2007 - 2013 do konca mandata so angažirali oziroma potrdili za okoli 1,5 milijarde evrov v okviru vseh operativnih programov. To je potrdil tudi direktor direktorata na generalnem direktoratu za regionalno politiko pri Evropski komisiji Nikolas Martin ob zadnjem obisku v Sloveniji.
Spoštovani, v Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da področje Evropske kohezijske politike spada v okvir Evropske regionalne politike, zato menimo, da bi odgovornost za spremljanje in izvajanje te politike morala ostati, kot je bilo to v preteklih mandatih, na resorju, odgovornem za regionalni razvoj. Vaše želje po spremembi tudi razumemo, samo vedite, da je obstoječi sistem naravnan k decentralizaciji Slovenije in vas to očitno moti. O projektih so odločale regije, vi pa želite, da o tem odločajo birokrati in ne želite transparentnosti. In o tem naj odločajo takšni birokrati, ki zaradi nezadovoljstva s svojim šefom ustavijo črpanje evropskih sredstev v Bruslju in tako je naša država bila ob skoraj 300 milijonov evrov.
Spoštovani, najdimo skupaj toliko modrosti, da bomo v obdobju, ki je pred nami, počrpali čim več sredstev iz evropskih skladov. S tem pa bomo pomagali tudi našemu gospodarstvu, predvsem izboljšanju standarda bivanja državljanov in pomoči lokalnim skupnostim pri njihovem razvoju. Zato se v Slovenski ljudski stranki trudimo in si prizadevamo tukaj v Državnem zboru RS, da bi spodbudili k večji, hitrejši intenzivnosti vseh, ki v tem državi delate na področju črpanja evropskih sredstev. Hvala.
