Ljubljana, 22. februar 2010 – V petek, 19. februarja 2010, se je na Škofljici zgodil že drugi sestanek predstavnikov občin ob regionalni cesti G2-106, znani tudi kot »cesta smrti« Ljubljana – Kočevje – Petrina. V sklopu prve javne tribune konec lanskega novembra so se župani, podžupani in predstavniki občin soglasno strinjali, da so potrebni določeni ukrepi, saj trenutno stanje na omenjeni prometnici ni več vzdržno. Ker večjih premikov od takrat vseeno ni bilo, je Nova generacija SLS ponovno sklicala sestanek, ki so se ga tokrat udeležili župan občine Ig Janez Cimperman, župan občine Sodražica Blaž Milavec, podžupan občine Ribnica Vinko Levstek, podžupanja iz Kočevja Darja Delač Felda, poslanka DZ RS iz občine Ig Alenka Jeraj in kar nekaj zainteresirane javnosti. Pogrešali smo predstavnike občine Škofljica, ki imajo še največje težave s cestnimi zastoji skozi to naselje in pa poslanca DZ RS in župana občine Kočevje Janka Vebra, sicer tudi predsednika Odbora za promet DZ RS.
Omeniti velja, da razen manjših konstrukcijskih popravkov in obveznih vzdrževalnih del prometnica, ki ta del Slovenije povezuje s prestolnico, ni doživela resne rekonstrukcije vse od njene izgradnje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Medtem ko je država vse od osamosvojitve pospešeno gradila avtocestni križ, ki so ga plačevali tudi prebivalci teh krajev, so sedaj za nagrado dobili drage vinjete in dolge kolone avtomobilske pločevine. Vedno bolj je jasno in tudi zapisano v vladni strategiji, da so vsi razvojni programi cestnega omrežja, ki vključuje 3., 4. in 3a razvojno os, trenutno zamrznjeni oz. preloženi v prihodnost, denarna sredstva za te programe pa v državnih proračunih za naslednjih nekaj let niso predvidena. Tako so, kot kaže, vse obljube vladnih predstavnikov samo pesek v oči javnosti.
Kljub vsemu smo v Novi generaciji SLS prepričani, da je pristop k celovitemu reševanju težave nujen, saj je za kraje od Škofljice do Kolpe ureditev prometne infrastrukture edina možnost, da ohranijo stik z razvojnimi usmeritvami ostale Slovenije. Seveda je v celotnem postopku prednostno treba obravnavati projekt obvoznice na Škofljici, saj je ob jutranjih in popoldanskih konicah promet praktično popolnoma ustavljen. Glavna zahteva je končna umestitev katere koli trase za obvoznico v prostor in začetek postopkov za gradbena dela. S tem se ne rešuje samo problema občanov Škofljice, temveč vseh, ki jim je to edina prometna vez z ostalo Slovenijo.
Prav tako se mora prednostno obravnavati nekaj izredno nevarnih križišč in priključkov na omenjeni cesti, saj je ponekod jasno razvidno, da prometna ureditev ni sledila poseljevanju določenih območij. Zbrani so tudi strinjali, da predvsem čudijo predvideni rekonstrukcijski načrti, ki ne predvidevajo krožišč, ki so sicer že uveljavljen način za umiritev prometa okoli naselij in povečanje pretočnosti. Kakršna koli dodatna semaforizacija na tem cestnem odseku namreč razmere samo še poslabšuje.
Na sestanku je bil imenovan tudi koordinator nadaljnjih aktivnosti. Župan občine Ig Janez Cimperman bo do konca meseca poskušal dogovoriti sestanek občinskih funkcionarjev z vladnimi predstavniki, kjer bodo jasno povedali, da tako naprej preprosto ne gre več. Po celotni regiji se je kakovost življenja občutno zmanjšala, še posebno v občinah Škofljica in Ig, ki se vsak dan dušita v pločevini in izpuhih. Če do aprila letos ne bo kakršnega koli premika v zvezi s to prometno težavo, bo občinska cesta, ki jo dnevni migranti uporabljajo z namenom, da se izognejo zastojem, opozorilno zaprta. To bo prav gotovo povzročilo še večji prometni kaos, vendar župan Cimperman drugega izhoda več ne vidi, če želi zaščititi svoje občanke in občane.
Nova generacija SLS bo pomagala pri vseh aktivnostih, tudi če bo za dosego cilja potrebna državljanska nepokorščina. Dovolj je bilo životarjenja lokalnega prebivalstva in vsakodnevnega sedenja v avtomobilih in čakanja v kolonah. Medtem ko celotna Slovenija dobiva urejene prometnice in s tem celoviti gospodarski razvoj, kraji od Škofljice do Kolpe ostajajo mrtvi žep države. Če prva opozorilna zapora prometa na Igu ne bo spodbudila odgovornih k razmišljanju, bomo to ponovili tudi na Škofljici. Mnogo voznikov nam namreč izreka podporo, saj so tudi sami dojeli, da se mora nekaj spremeniti ter da se je za dosego cilja treba zateči tudi k skrajnim možnostim.
