Ljubljana, 3. marec 2010 - Danes je na nadaljevanju 14. redne seje DZ RS namestnik vodje PS SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Pripravljene spremembe Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev poskušajo odpraviti pomanjkljivosti zakonodaje, ki so se pokazale v praksi in racionalizirati postopke oddaje javnih naročil. Spremembe se nanašajo predvsem na zmanjšanje administrativnih stroškov, skrajšanje rokov v postopkih javnih naročil, povečanje transparentnosti v postopkih javnega naročanja in dostopnost malih in srednjih podjetij do trga javnih naročil.
Prednost zakona je tudi uskladitev z direktivo Evropske skupnosti glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. Čeprav navedena direktiva ureja področje pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, je nekatere rešitve smiselno vključiti v materialna zakona na področju javnega naročanja.
Sistem javnega naročanja temelji na načelih, ki izhajajo iz pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti; to je na načelu prostega pretoka blaga in storitev ter svobode ustanavljanja na načelu gospodarnosti, na načelu učinkovitosti in uspešnosti, načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelu enakopravne obravnave ponudnikov, načelu proporcionalnosti in načelu transparentnosti. Ta načela pa so na nek način kontradiktorna, kar izhaja tudi iz pomislekov pri kršitvah tega zakona. Kje in kdaj je prava meja pri določenih rešitvah, je teoretično težko ugotoviti. Za rešitve, ki so pred nami, lahko rečemo, da je njihov namen vsekakor dober, vendar - ali je njihova mera prava, bo seveda pokazala praksa.
Pomislekov imamo v ljudski stranki kar nekaj. Ena od ključnih sistemskih sprememb tega zakona naj bi bila ureditev finančne discipline v postopkih javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci. Kot obvezna sestavina pogodbe med naročnikom in zbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu nastopa s podizvajalcem, se določata pooblastilo ponudnika in soglasje podizvajalca, na podlagi katerih lahko naročnik opravljena in prevzeta dela oziroma dobave plača neposredno podizvajalcu. Sliši se super in fino, kot se temu reče, a porajajo se mnoga vprašanja.
Prvič, menimo, da so za reševanje plačilne nediscipline potrebni predvsem sistemski ukrepi, ki bi reševali problem na splošno in generalno. Kaj pa plačilna disciplina vseh ostalih subjektov? Bo pravzaprav ostala nerešena. Ali je prav, da v tem primeru breme reševanja problema plačilne nediscipline prenašamo na naročnika javnega naročila? Kako bo v praksi izgledala takšna pogodba, ki bo morala vsebovati vse zahtevane podatke v zvezi s podizvajalci? Koliko bo to zapletlo postopke in vplivalo na njihovo ekonomičnost in učinkovitost? Odgovore bo očitno prinesla praksa, ker tega danes še ne vemo. Glede na to, da je včasih podizvajalcev tudi nekaj deset, dvajset, trideset, štirideset, bo zagotovo zadeva problematična.
Z zakonom se namesto izraza "postopek izbiranja ponudb" uvaja izraz "postopek oddaje naročila male vrednosti" in predvideva objavo obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. S tem naj bi bila zagotovljena večja transparentnost in konkurenčnost malim in srednjim podjetjem. Pa se s tem omogoča dostop do trga javnih naročil ter zmanjšanje možnosti korupcije in klientalizma na področju javnega naročanja?
Doslej veljavni zakon je v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe določal, da mora biti delež cen, ne glede na vrsto in vrednost ostalih meril, najmanj 60 %. Po besedah predlagatelja zakon to anomalijo odpravlja. Določitev meril in ponderjev ter s tem povezano odgovornost pa prepušča naročniku samemu. Ta rešitev se vsaj nam zdi zelo sporna. Kdo bo sedaj zagotavljal, da bo v takšnih postopkih cena sploh, če ne vsaj pravično, merilo. Kljub vsem tem glavnim pomislekom bomo v poslanski skupini predlog zakona podprli, saj kljub dvomom o večji gospodarnosti in učinkovitosti podpiramo njegov namen, to je zagotavljanje večje konkurence med ponudniki ter večje transparentnost javnih naročil. Hvala lepa.