Predsednik Vlade RS Borut Pahor
Vlada RS
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana
Ljubljana, 2. marec 2010
Zadeva_ Javno pismo predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju v zvezi z
(ne)odgovorom predsednika vlade na zastavljeno poslansko vprašanje
Spoštovani predsednik Vlade RS g. Borut Pahor!
V vašem včerajšnjem odgovoru na moje ustno poslansko vprašanje v zvezi s postopkom vrnitve dveh bulmastifov v letu 2009 s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pod vodstvom ministra dr. Milana Pogačnika, ki sem Vam ga zastavil na februarski seji Državnega zbora RS, ste dejali, "da je ministrstvo upoštevalo pravnomočno odločitev upravnega sodišča, ker ni bilo razlogov, da bi se administracija odločila drugače."
Ker iz vaših včerajšnjih odgovorov na sami seji Državnega zbora ni bilo čutiti, da slišite ali da bi bili pripravljeni prisluhniti kakršnimkoli drugačnim argumentom, kot vam jih ponavlja kmetijski minister dr. Pogačnik, vam zaradi prepričanja, da je problematika nezakonitega postopka vrnitve bulmastifov lastniku, ki se je vodil pod vodstvom ministra dr. Milana Pogačnika, prepomembna za pravno državo, da bi lahko postali preslišani.
S tem razlogom vam v pričujočem javnem pismu v PS SLS želimo podajati argumente, za katere smo prepričani, da jih kot predsednik Vlade RS morate prebrati in poznati, če že vam jih vaši ministri poskušajo zamolčati.
Navajam Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS sicer zagotovo absolutno znane razloge, zaradi katerih bi se administracija morala odločiti drugače in zaradi česar v PS SLS ocenjujemo izjavo kmetijskega ministra, ki jo tudi sami povzemate, kot popolno sprenevedanje in zavajanje javnosti. Ti argumenti so_
1. Predlagatelj sprememb in dopolnitev Zakona o zaščiti živali, sprejetega 31. 1. 2007, ki v svojem 27. členu določa, da se že začeti postopki v zvezi z nevarnimi psi dokončajo v skladu s tem zakonom, je bilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izgovor, da ministrstvo ni vedelo, da obstaja določba, da se zakon uporablja za že začete postopke, v tem primeru ne more vzdržati, saj bi to pomenilo, da ministrstvo ne pozna svojih LASTNIH ZAKONOV, niti se ministrstvo ne spomni, da je ravno zaradi primera "Meglič in bulmastifi" iz leta 2006 ministrstvo samo predlagalo takšno rešitev 27. člena - t. j. veljavnosti zakona.
2. VURS je v svoji drugi in tretji odločbi, s katerima "ni upošteval obveznih napotkov upravnega sodišča" zapisal_
• "...VURS na podlagi določbe 27. člena ZZZiv-B iz leta 2007 ugotavlja, da se začeti postopki v zvezi z nevarnimi psi dokončajo v skladu z določbami tega zakona (iz leta 2007)...." ter_
• "Ker se niti Upravno sodišče niti drugostopenjski organ nista opredelila in svoje odločitve pojasnila v razmerju do drugega odstavka 27. člena ZZZiv-B iz leta 2007, je prvostopenjski organ ob sklicevanju na določbe dolžan upoštevati najvišji upravni akt, to je Ustavo, ki v 155. členu določa, da zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. ZZZiv-B je v drugem odstavku 27. člena določil, da se začeti postopki dokončajo v skladu z določbami novega zakona. ... O skladnosti zakona z Ustavo in razveljavitvi zakonske določbe lahko odloča le Ustavno sodišče. Ker drugi odstavek 27. člena ZZZiv-B velja, je upravni organ dolžan upoštevati določbe postopka ravnanja z nevarnimi psi.".
Prepričani smo, da je MKGP v vlogi drugostopenjskega organa vsaj prebralo odločbo in argumentacijo VURS, preden jo je odpravilo Tako ponovno lahko demantiramo trditev vašo trditev, gospod predsednik vlade, da ni bilo razlogov, da bi se administracija odločila drugače. Ti razlogi so bili in bili so znani vsem pristojnim na MKGP.
3. Judikati Vrhovnega sodišča RS (npr. Sklep X Ips 1617/2005) med drugim pravijo_
"V 4. odstavku 64. člena ZUS-1 je določeno, da je upravni organ pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vendar ima po presoji vrhovnega sodišča upravni organ, ki je pristojen za odločanje, možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopnega sodišča, če ima za to utemeljene razloge. To pa je zlasti upoštevanje načela zakonitosti, po katerem mora organ (v smislu ZUP) odločati na podlagi ustave, veljavnih zakonov in drugih predpisov (3. odstavek 153. člena URS), kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti. Da je temu tako, potrjuje tudi določba 2. točke 1. odstavka 65. člena ZUS-1, ki daje sodišču, ki odloča v upravnem sporu, možnost odločanja o stvari (spor polne jurisdikcije) tudi v primeru, če upravni organ v novem postopku odloči v nasprotju z že izraženim mnenjem in stališčem sodišča.".
4. Tudi samo Upravno sodišče RS v "Izjavi za javnost v zadevi bulmastifi" z dne, 18. 2. 2010, objavljeni na njihovi spletni strani pravi_ "da so možnosti napak pri sojenju objektivno podane pri vsakem sodišču, in da s tem računa tudi zakonodajalec, saj sodni postopki v vseh nam znanih sodnih sistemih ravno zaradi tega predvidevajo možnost večstopenjskega sojenja, torej vlaganja pravnih sredstev." Ravno tako Upravno sodišče RS zapiše: "da vezanost po tedanji sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (dva sklepa, objavljena v bazi sodnih odločb vrhovnega sodišča SOVS in torej upravnima organoma dostopna) vendarle ni bila absolutna, saj je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da ima upravni organ ne glede na navedeno pravilo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, pri čemer se sklicuje na načelo zakonitosti.".
Spoštovani predsednik Vlade RS gospod Borut Pahor,
med drugim ste odgovorili_ "Ko ugotavljate, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov, velja tudi poudariti, da mora v skladu z Zakonom o sodiščih vsaka fizična ali pravna oseba spoštovati pravnomočno sodbo, sodne oblasti in določbo, da odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse druge državne organe v Republiki Sloveniji. To je odgovor na vprašanje zakonitosti."
Dovolite mi, da Vas opozorim, da to ni odgovor na vprašanje zakonitosti! Samo primeroma citram npr. Komentar Ustave RS iz leta 2002, ki na strani 1006 pravi_ "V skladu z ustaljeno ustavno sodno presojo pomeni zakonitost (v t. i. ožjem smislu) skladnost pravnih norm nižje veljave z normami, ki so izražene v zakonu, in skladnost pravnih aktov nižje veljave z zakoni."
V svojem odgovoru na moje včerajšnje poslansko vprašanje ste tudi dejali_ "... bomo poskušali razložiti, kaj se je zgodilo, zato, da bi ugotovili ali so vsi predpisi, ki jih imamo, dobri predpisi, ne da bi zdaj spreminjali zakonodajo zaradi te tragedije, ker se običajno to ne izkaže kot dobra praksa, ampak da bi povlekli nekatere nauke iz te tragedije zato, da bi preučili možne spremembe zakonodaje, če bomo ugotovili, da je kakšna nejasnost, ki je pripeljala do te tragedije... Edini interes je, da se zgodba na dostojen način konča z ugotovitvami okoliščin te tragedije, in kot rečeno, da storimo vse, da se ne ponovi."
Želim vam odgovoriti, da zakonodaja, kakršna je, daje in je od sprejetja dalje dajala potrebno podlago za vse potrebne postopke, da se tragedija ne bi zgodila, niti da se ne bi več ponovila. Problem je, ker se zakonodaja ni ustrezno in pravilno uporabila, kar med drugim ugotavljajo tudi pravni strokovnjaki (npr. dr. Rajko Pirnat v Dnevniku z dne 18. 2. 2010).
Spoštovani predsednik Vlade RS g. Borut Pahor,
očitno je, zakaj mi včeraj niste hoteli odgovoriti na jasno zastavljeno vprašanje, in to me žalosti. Vseeno pričakujem, da se boste s tem pismom končno celovito seznanili o nezakonitem ravnanju ministra za kmetijstvo dr. Milana Pogačnika in to v svojih nadaljnjih korakih tudi upoštevali.
S spoštovanjem,
mag. Radovan Žerjav
poslanec Poslanske skupine SLS v Državnem zboru RS