Poslanica predsednika SLS mag. Radovana Žerjava ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena
Nesporno dejstvo je, da neugodne gospodarske razmere na preizkušnjo postavijo tudi temeljno celico družbe – družino. Zaostrena situacija povzroča stresne razmere v medsebojnih odnosih, o čemer priča tudi statistika. Prav zato je zelo pomembno, da v teh časih ne pozabimo na najšibkejše, tiste, ki jih vseeno lahko zaščitimo preko ustreznih institucij. Letošnji mednarodni dan žena je osredotočen tudi na preprečevanje nasilja nad ženskami in vsemi šibkejšimi, ki nimajo možnosti, da se branijo sami. V Slovenski ljudski stranki ne mislimo obračati glave stran od te problematike in zelo odobravamo dosedanja odprtja mnogih varnih hiš, kriznih centrov, materinskih domov in podobnih kotičkov, kamor se lahko zatečejo žrtve nasilja. Poleg tega pa smo trdno prepričani, da se veliko še da postoriti na področju kazenskega pregona nasilnežev. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da morajo po spletu okoliščin žrtve nasilja prestati celo več neljubih dogodkov, preden ustrezne institucije posežejo vmes. Pomembno je, da že kot družba obsodimo vsakršno nasilje in ga pod nobenimi pogoji ne poskušamo opravičevati ali tolerirati. Storilec bi se moral jasno zavedati, da bo vsakršno nasilje ne samo strogo sankcionirano s strani države, temveč da bo to obsodila tudi vsa njegova okolica. SLS se bo zato zavzemala za zakonsko ureditev, ki bi vsakršno fizično nasilje, ugotovljeno s strani organov pregona, opredelila kot kaznivo dejanje, ne glede na to, ali si žrtev to želi prijaviti ali ne. Kajti vse prevečkrat se zgodi, da jo zaradi žrtvinega strahu pred prihodnjimi posledicami nasilneži odnesejo brez kazni.
Ob dnevu žena v SLS tudi izražamo zaskrbljenost nad padcem osnovnih vrednot naše družbe. Večkrat poslušamo obtožbe, še posebno ob polemikah okoli novega predloga Družinskega zakonika, da smo pretirano konzervativni, celo staromodni in zaostali za razvojem svetovnih nazorov. Pa vendar se je v svetu trend obrnil drugače. Evropska ljudska stranka (EPP), katere članica je tudi SLS, je v zadnjih letih postala največja skupina v Evropskem parlamentu, in je tudi sicer največja politična organizacija na našem kontinentu. Tudi na lanskih evropskih volitvah so dobili mandat za vodenje Evropske unije, čeprav njihova politika temelji na krščanskih načelih, moralnih vrednotah in posluhu do sočloveka. V Evropo se vrača tradicionalnost, krščanska misel in družinska politika, v gospodarsko sfero pa socialno - tržni gospodarski model, ki temelji na solidarnosti. Zato si lahko v SLS upravičeno želimo, da v Sloveniji ne bomo predolgo capljali zadaj in iskali to sedanjo evropsko misel. V SLS si namreč želimo, da naša mlada, komaj dvajsetletna demokracija ne bi bila ves čas na preizkušnji, ko prihaja do vedno večjega razslojevanja in se večkrat nostalgijo do preteklosti zlorablja samo v politične namene, kajti naša pot vodi naprej.
Prav te temeljne vrednote, narodno zavest, željo po obstanku naroda, nam preko družinske vzgoje vgrajujejo naše matere in žene, in zato je prav, da se jih spomnimo na zgodovinsko uveljavljen dan, kot je osmi marec. V naši družbi namreč ženske prevzemajo glavno breme skrbi za družino in gospodinjstvo, to pa jih na trgu delovne sile postavlja v podrejen položaj, zato so v primerjavi z moškimi na trgu dela manj konkurenčne, kljub enakim ali celo boljšim kvalifikacijam. Kljub vsem zakonom o enakopravnosti in enakih možnostih obeh spolov jih njihova vloga skrbnih mater, pozornih žena in domačih gospodinj naravno postavlja v neenakopraven položaj. Zato se bo SLS tudi nadalje zavzemala za širšo razpravo in pozitivno diskriminacijo žensk z vidika njihovega udejstvovanja tako na trgu dela kot v političnem delovanju.
V SLS zato ostajamo pri skrbi za javno podobo in promocijo žensk v visoki politiki tako na državnem kot lokalnem nivoju in jim po najboljših močeh želimo omogočiti delovanje v stranki. Kot predsednik SLS pričakujem in spodbujam večje udejstvovanje žensk že na letošnjih lokalnih volitvah, ne samo na svetniških listah, temveč tudi kot kandidatk za županje. Podobno prakso pa pričakujemo tudi od drugih političnih strank, kar je tudi v skladu z Zakonom o enakih možnostih. SLS bo podpirala tudi bolj aktivno politiko izobraževanja žensk za delo tako v politiki kot na vodilnih delovnih mestih. Kajti šele, ko bodo ženske same dejansko tudi prisotne na odgovornih mestih, kjer bodo lahko oblikovale zakonodajo in pogoje, za katere menijo, da jim omogočajo enake možnosti, bomo lahko govorili tudi o dejanski enakopravnosti in enakosti spolov.
mag. Radovan Žerjav
predsednik SLS
Tematska čajanka SLS ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena
Podpredsednica Glavnega odbora SLS Darinka Mravljak_ »Ženske v politiki naj ohranijo svojo žensko energijo in naj je ne zamenjujejo za moško«.
Ljubljana, 8. marec 2010 – SLS je danes organizirala tematsko čajanko, posvečeno 8. marcu, mednarodnem dnevu žena. Gostje na čajanki: Darinka Mravljak, podpredsednica Glavnega odbora SLS, mama in samostojna podjetnica, Maja Erbežnik, podpredsednica MO SLS Ljubljana, mama in študentka, Janez Žagar, predsednik MO SLS Ljubljana, oče in nekdanji ljubljanski mestni svetnik ter mag. Radovan Žerjav, predsednik SLS, oče in poslancem SLS v Državnem zboru RS, so govorili o vlogi žena v družini, karieri in družbi, tudi v današnjem času, času zaostrenih ekonomsko socialnih razmer v Sloveniji in po svetu.
Zakonska ureditev o enakopravnosti obeh spolov ni več vprašljiva. Na čajanki SLS so gostje izrazili zaskrbljenost, da kljub večnemu popravljanju zakonodaje v prid enakopravnosti in spodbudam za enake možnosti, statistični podatki še vedno kažejo nekoliko drugačno sliko v smeri boljšega položaja moškega spola, saj v praksi tudi vsa pravno-formalna zakonodaja ne omogoča enakega položaja. Povprečna ženska je tako vedno pogosteje samohranilka in večkrat kot moški živi pod pragom revščine, ima v povprečju za 80 evrov nižjo plačo, oz. dosega samo 93 % povprečne mesečne bruto plače moških, kljub temu, da so ženske po izobrazbi že prehitele moški spol (ta odstotek se v zadnjih sedmih letih ni spremenil). Ženske v Sloveniji prednjačijo na zavodu za zaposlovanje in pogosteje živijo pod pragom tveganja revščine. Zasedajo nizek delež vodstvenih položajev in se veliko manj odločajo za ustanavljanje novih podjetij. Ključne težave pri tem so, da kljub ustrezno naravnani zakonodaji zapostavljamo druge vidike, ki spremljajo ženski spol. Ženske v Sloveniji ostajajo nosilke družinskega življenja, vzgoje otrok, kljub zaposlitvi opravljajo večji del gospodinjskih opravil. Kljub vsem nadomestilom in zakonodajnim postopkom podjetja ocenjujejo, da je na koncu koncev z moškim spolom »manj težav«, zato jim bolj ali manj zavedno dajejo prednost pri zaposlovanju. Vse to se izkazuje v prisotnosti žensk v slovenskem političnem delovanju. S samo 14,44 odstotka žensk v slovenskem parlamentu se uvrščamo na sam rep evropskega povprečja. Tudi lokalna raven ne kaže boljših rezultatov.
Podpredsednica Glavnega odbora SLS Darinka Mravljak je uvodoma dejala, da ji razprave okrog 8. marca in enakopravnosti žena povzročajo določeno nelagodje, saj okoli tega dne v letu o tem pišejo vsi mediji, razpravljajo mnogi sociologi, antropologi, politiki in drugi, ko pa je mednarodni dan žena mimo, razprave potihnejo in večina razpravljavcev si potem privošči »mirno vest«, saj so vendar z razpravo pokazali, kako se zavzemajo za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost in dosežkov žensk. »Tudi sama bi lahko danes tako dramatizirala, a to ne bom storila. Kajti že dolgo se ne počutim več neenakopravno, je dejala in poudarila, da jo je 17 let dela v gospodarstvu in podjetništvu, politiki in vmes tudi opravljanje materinske in družinske vloge naučilo, da je vse v njej in ničesar izven nje ter je že davno prenehala igrati žensko z moškimi metodami, kot so tekmovalnost, navidezna neobčutljivost, hladnost itd. Današnja družba je po njenih besedah družba moške energije, zaradi česar je zelo malo sočutja v družbi. To se kaže tudi pri vzgoji otrok, ki se jih vzgaja za zmagovalce, a na tej poti mnogi otroci omahnejo, potem pa postanejo žalostni, jezni in sovražni. In s tem družba postaja težka. »Nehajmo misliti na borbo, dajmo misliti na mir,« je v zvezi z (ne)enakopravnostjo žensk v primerjavi z moškimi pozvala Mravljakova in dodala_ »spremeniti se morajo celotni vzorci miselnost v družbi, vanjo pa moramo vnesti več intuicije, tolerance in socialne sprejetosti, kar ženske zagovarjamo«. Mravljakova je še povedala, da se moramo pri samo-spraševanju, zakaj je v politiki še vedno premalo žensk, tudi vprašati, zakaj ženske ob vstopu v politiko takoj prevzamejo princip agresivne moške tekmovalnosti? Prevzemanje tega moškega političnega principa s strani žensk v politiki je po njenem mnenju tudi razlog, zakaj ženske same na volitvah tudi ne volijo žensk. »Od žensk v politiki praviloma pričakujemo žensko energijo, a ker večina začne delovati moško, jih na volitvah ne volimo«, je še dejala Darinka Mravljak.
Darinka Mravljak je tudi predstavila pobudo za praznik – Dan spoštljivosti, dan – ko bi vsi bili spoštljivi drug do drugega, ko bi mediji spoštljivo poročali, ko bi politiki spoštljivo komunicirali med seboj in ko bi učenci bili spoštljivejši do učiteljev in obratno ter ko bi se vse institucije in gospodarske organizacije spoštljivo obnašale druga do druge, do svojih zaposlenih in do strank.
Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je izrazil prepričanje, da visoka politika v Sloveniji potrebuje več žensk, prav tako pa bi v Sloveniji lahko imeli tudi predsednico države ali predsednico vlade. Zaradi teh razlogov SLS spodbuja naknadne ukrepe, ki bi tudi praktično spodbudili večjo vlogo žensk v vseh družbenih segmentih. Po Žerjavovih besedah je treba v družbi spodbuditi vzpostavitev partnerstva ženskega in moškega spola na področju odločanja, načrtovanja in političnih odločitev o skupni prihodnosti, kar bo sledilo boljšim razmeram v smisli enakopravnosti na trgu dela.Ker je v naši družbi glavno breme skrbi za družino in gospodinjstvo še vedno na ženskah, zato so v primerjavi z moškimi na trgu dela manj konkurenčne kljub enakim ali celo boljšim strokovnim kvalifikacijam, je predsednik SLS mag. Radovan Žerjav poudaril, da se SLS zavzema za pozitivno diskriminacijo žensk, ki bi imela posledico v povečevanju števila kandidatk na volitvah in pripeljala do večjih možnosti za izvolitev. SLS bo podpirala večjo skrb za javno podobo in promocijo žensk v visoki politiki, tako na državni kot lokalni ravni, je povedal predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, in ob tem nadaljeval_ »da bo SLS na letošnjih lokalnih volitvah poskušala ustoličiti tudi čim več županj«.
Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je zbranim predstavil tudi svojo Poslanico ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena[1] ter pozval k izboljšanju preprečevanja nasilja nad ženskami, ki mora postati pravočasno in predvsem bolj učinkovito, saj se prepogosto dogaja, da se policija na prvi klic s prijavo navadno ne odzove z največjo možno mero ustrezne skrbi za žrtev in za preprečitev nadaljnjega nasilja. »Od prvega klica s prijavo do drugega pa se žal že marsikaj hudega lahko zgodi, zato je prav, da pristojne institucije ukrepajo takoj in celovito že ob prvi prijavi nasilja«, je dejal mag. Žerjav.
Podpredsednica MO SLS Ljubljana Maja Erbežnik je kot mama, absolventka in mlada ženska v politiki predstavila svoje izkušnje: »ko kot dekle začneš delovati v politiki, se moraš dokazovati in tudi dokazovati, da imaš ideje in da želiš kaj spremeniti. A v MO SLS Ljubljana imam srečo – tu me upoštevajo.« Po njenih besedah je vendarle v mladih letih, ko še ni vse ustaljeno, kar se tiče kariere in službe, materinstvo kar naporno in kdaj tudi ovira za širše družbeno udejstvovanje. »A se vse da, še posebej, če so tudi profesorji zelo razumevajoči in prilagodljivi,« je dejala Erbežnikova in ocenila, da dandanes očetje, predvsem mladi, precej bolj pomagajo svojim partnerkam pri vzgoji in varstvu otrok.
»Če je nekaj časa današnji praznik – 8. marec - imel negativni prizvok, pa je sedaj spet našel svoje pravo mesto in je prav, da ga imamo,« je povedal predsednik MO SLS Ljubljana Janez Žagar. Ob tem prazniku je poudariti tudi dejstvo, da je veliko žensk, ki so v svojem poklicu zadovoljne, in niti ne želijo zasesti vodilnih položajev v politiki in gospodarstvu, saj so srečne v svojih poklicih, pa čeprav morda niso tako izpostavljene. »Obenem pa tudi opažam, da se v poklicih, kjer se sicer tradicionalno udejstvujejo ženske, pojavlja vse več moški, kar je pozitivno,« je še dejal Žagar in izpostavil tudi idejo, da bi bilo ženskam priznano eno leto delovne dobe za vsakega otroka.