Ljubljana, 8. marec 2010 - Danes je na nadaljevanju 14. redne seje DZ RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Razprave o tako imenovanih izbrisanih so povzročile zaostreno politično ozračje in že leta razburjajo javnost. Izveden je bil celo referendum, na katerem so državljani odločno povedali, da ne sprejemajo zakona, s katerim bi urejali zakon za nazaj in dajali odločbe za nazaj. S tem so potrdili mnenje Slovenske ljudske stranke, ki smo prvi takoj po ustavni odločbi opozorili na nesprejemljivost izdajanja odločb za nazaj brez ugotavljanja dejanskega stanje o dejanskem bivanju teh oseb v Sloveniji, zaradi katerega je takratni predsednik Vlade RS, Rop, celo izgnal Slovensko ljudsko stranko iz vlade. Status v novi državi, pa naj si gre za stalno prebivališče ali za urejanje državljanstva, bi morali po našem trdnem prepričanju in po mnenju mnogo uglednih pravnikov urejati s predpisom enakega ranga, kot smo to urejali ob osamosvojitvi, torej najmanj z ustavnim zakonom, če ne celo s spremembo Ustave. V novi državi smo veljali vsi, tudi sedanji državljani Republike Slovenije, kot bivši državljani SFRJ, zato je morala nova država zakonsko določiti za vse, kako se bo uredil njihov in naš status. Tu ni torej nobene diskriminacije, za vse je zakon določil pogoje. Tudi pravno in državno kontinuiteto je bilo treba postaviti. Vse od osamosvojitve dalje se je večkrat poskušalo urediti status nekdanjim državljanom SFRJ, ki so prebivali na ozemlju Slovenije in ki si – nekateri - kljub temu, da so bili večkrat pozvani, niso želeli urediti novega statusa v novi državi. Nedopustno je tudi, da bi dovoljenje za bivanje v naši državi dobili nekdanji agresorji. Ob razpravi o interpelaciji ministrici v tem mandatu se je tudi izkazalo, da na ministrstvu zbrani podatki nikakor ne morejo biti pravilni, da ne rečemo resnični, kar vse kaže na interese nekaterih in na poizkus izigravanja parlamenta kot zakonodajalca v naši ustavni ureditvi.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se sprašujemo, ali ta vlada odreka legitimnost in legalnost sklepov takratni osamosvojitveni vladi in skupščini Republike Slovenije.
Dne 16. 9. 1992 je takratna vlada sprejela sklep, da se šteje kot pogoj takrat zahtevanega triletnega bivanja po 16. členu Zakona o tujcih dejansko bivanje vsem, ki so takrat dejansko bivali v Sloveniji, tudi pred 26. 2. 1992, torej pred datumom, ko so začele veljati odločbe Zakona o tujcih, ki naj bi bile sporne. Predlog zakona, ki je pred nami, sicer predvideva individualne postopke odločanja o dovoljenjih za stalno prebivanje izbrisanim, torej njihovo individualno obravnavo, ki se začne na prošnjo posameznika. Hkrati pa predvideva izdajo posebne odločbe, s katero se šteje, da je imel tujec prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj, to je od izbrisa dalje. To ni v skladu z Zakonom o upravnih postopkih. To je pravno nedopustno in dejansko nemogoče in nerealno, ne moreš vzpostaviti nekega statusa za nazaj. Očitno je, da se želi s tem ustvariti pravni temelj, na podlagi katerega bodo lahko te osebe terjale odškodnine od države. Torej to odkrito povejte, da bodo državljani vedeli, kakšne so posledice vašega zakona. Tudi prepričevanje, da so v zakonu določbe, iz katerih izrecno izhaja, da izdana dovoljenja za stalno prebivanje ali posebne odločbe po tem zakonu ne pomenijo izpolnjenega pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, v postopkih za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, verjetno ne bodo države pred presojo Ustavnega sodišča, če upoštevamo, kako je leta 2002 presodilo Ustavno sodišče. Iz vseh naštetih razlogov poslanci Slovenske ljudske stranke ne bomo podprli sprejetega zakona, čeprav želimo, da bi status tem ljudem in njihovim otrokom enkrat dokončno uredili, če bi to uredili s konsenzom in s sprejetjem ustavnega zakona, za katerega je potrebna soglasnost vseh parlamentarnih strank, bi tako imenovani izbrisani in tudi naši državljani spoštovali to rešitev kot najbolj pravično, kot edino možno in ustavno dopustno. Hvala lepa.